Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Od resne politične stranke bi človek pričakoval kaj več kot prodajo bučk o 32-urnem tedenskem delovnem času in hkratnem dvigu minimalne plače ter pokojnin, dostopnem in kakovostnem javnem zdravstvu, da ne naštevam naprej. Verjetnost uresničitve teh obljub je manjša, kot so bile Erjavčeve obljube o minimalni pokojnini 1.000,00 EUR/mesec” glede “novega programa” Tanje Fajon in SD meni Aleš Štrancar iz podjetja Bia Separations.
Na konferenci Socialnih demokratov smo po poročanju STA ponovno slišali lažne obljube, kako da bodo poskrbeli za “varnost prebivalcev z dostopnim in kakovostnim javnim zdravstvom, dvigom dodane vrednosti gospodarstva za višje plače, socialno varnostjo za vse, mlade, družine, delavce in starejše, varnim in pravičnim prehodom v podnebno nevtralno družbo ter z demokratično in pravno državo”. Slovenija po njenem prepričanju drvi v povsem napačno smer, in da je “njihov program razvojna, odgovorno naravnana vizija novega desetletja”. Govorili so tudi o višjih pokojninah, varstvu predšolskih otrok, študentski problematiki, zeleni politiki in vlaganjih v infrastrukturo (kar infrastrukturni minister Jernej Vrtovec sicer že uspešno uresničuje). Fajonovo pa moti tudi način vladanja Janeza Janše.
Ob tem smo ponovno slišali “obrabljene” očitke glede “represije”. Vse skupaj se bere kot ponesrečena prvoaprilska šala. Povsem jasno je, da se v desetletnem obdobju svoje vladavine pred nastopom tretje vlade Janeza Janše za področje zdravstvenega varstva ni naredilo tako rekoč ničesar, kar je potrdila tudi predsednica stranke SAB Alenka Bratušek. Dobro vemo, kako se je, denimo pod ministrico iz kvote Socialnih demokratov, Anjo Kopač Mrak, na veliko trošilo za potratne študije. Vemo pa tudi, da se ni gradilo negovalnih bolnišnic ali domov za ostarele, da ne omenjamo problematike predolgih čakalnih vrst. Spomnimo še, kako Socialni demokrati govoričijo o tem, kako bi izboljšali zdravstvo, v isti sapi pa so nedavno zavrnili zakon, ki je urejal prav to pereče področje.
Za mnenje glede “novega programa” SD smo zato povprašali dva posameznika, aktivna na gospodarskem področju. Prvi je znanstvenik, inovator in podjetnik Aleš Štrancar iz podjetja BIA Separations, ki je za Novo24TV povedal sledeče: “Od resne politične stranke bi človek pričakoval kaj več kot prodajo bučk o 32-urnem tedenskem delovnem času in hkratnem dvigu minimalne plače ter pokojnin, dostopnem in kakovostnem javnem zdravstvu, da ne naštevam naprej. Verjetnost uresničitve teh obljub je manjša, kot so bile Erjavčeve obljube o minimalni pokojnini 1.000,00 EUR/mesec.” Če SD v zadnjih 10 letih ne bila večino časa na oblasti, bi takšne nebuloze še lahko opravičil s popolnim nepoznavanjem prihodkov in odhodkov države.
Socialni demokrati bolj delijo parole, ki jim žal lep del nostalgikov komunizma še vedno verjame
Ob popolnoma nerealnem planiranju odhodkov pa nič o tem, kako povečati prihodke in s tem zagotoviti sredstva za že tako predrago državo, pojasni Štrancar. Prav tako nič o načinu in kadrih, potrebnih za izvedbo programa. In prav v izvedbi je SD vedno zelo šepala, zadnjih 10 let še veliko bolj kot v času po osamosvojitvi. “Predsednica stranke SD očitno primerja Ljubljano z Brusljem, pa žal ni tako. Bruselj se ukvarja le z delitvijo plena, Ljubljana pa mora plen prej ujeti, da napolni bruseljsko in ljubljansko blagajno,” še pove direktor enega najuspešnejših slovenskih podjetij.
Gospodarski program pri njih jemljem bolj kot demagoško branje kot pa resno namero
Njihova brutalnost je vedno bolj brezkompromisna in zanimivo, da vedno najdejo podporo v medijih, ki so intimno vedno bili za enopartijski sistem z nekakšno SZDL v ozadju, katere naloga je, da ploska partijskim ”uspehom”. “Tako kot v ne tako davni preteklosti je komunizem naplavil na površje intelektualno podhranjene posameznike z zelo omejeno širino, ki so zaradi bolestne ambicioznosti najboljše orodje njihovih senc iz ozadja. Njihova želja je imeti monopol, zato vedno ignorirajo ali onemogočijo vsako še tako plemenito in pozitivno dejanje nasprotnikov. Gospodarski program pri njih jemljem bolj kot demagoško branje kot pa resno namero, ki bi imela neke učinke. Spet je to osebno mnenje, ki ga ne bi želel osebno izpostavljati. Verjetno mnogo podjetnikov, ki si služijo kruh na prostem trgu, podobno razmišlja. Vendar je v Sloveniji še vedno več takih ljudi, za katere je socializem udoben način preživetja brez tveganja in brez velikega napora,” je še opisal svoje videnje podjetnik.
