22.8 C
Ljubljana
torek, 30 aprila, 2024

Prof. dr. Matej Makarovič v intervjuju za revijo Demokracija: »Stranke KUL se danes zdijo razmeroma povezane, a le zato, ker so v opoziciji. Že izkušnja Šarčeve vlade je pokazala, da ta skupina v resnici med seboj izjemno težko sodeluje.«

Piše: Vida Kocjan

Prof. dr. Matej Makarovič je dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ), prve fakultete v Novem mestu in prve javne fakultete zunaj okvira katere od slovenskih univerz. Kot takšna je tudi prvi steber javnega visokega šolstva v jugovzhodni (JV) Sloveniji. V teku so postopki za ustanavljanje javne univerze v Novem mestu, katere ključni člen naj bi bila prav FIŠ. V pogovoru sva pozornost namenila procesu ustanavljanja univerze, delovanju FIŠ, področju izobraževanja, izognila se nisva niti politiki, saj dr. Makarovič velja za izredno pozornega političnega opazovalca in prodornega analitika.

DEMOKRACIJA: Pred kratkim je vlada na predlog resornega ministrstva sprejela sklep, ki nakazuje možnost ustanovitve javne univerze v Novem mestu. V kateri fazi so postopki in kakšen je namen tega?

Makarovič: Ustanovitelj javnih visokošolskih zavodov je vedno izključno Republika Slovenija, ki jo zastopa vlada. Vlada je tako edina, ki lahko vodi ta proces. Najprej se mora torej vlada odločiti za sprožitev postopka. Tega v tem trenutku še ni storila. Pripravljena pa je podlaga za oblikovanje strokovne skupine v okviru pristojnega ministrstva, ki bo pripravila vso potrebno dokumentacijo. Na podlagi te lahko vlada vloži vlogo za ustanovitev univerze na avtonomno Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki nato strokovno oceni ustreznost vloge in preverja izpolnjevanje pogojev. Državni zbor pa je nato tisti, ki sprejme odlok o ustanovitvi tovrstnega zavoda. To je standardni postopek, ki velja za vse javne visokošolske zavode.

DEMOKRACIJA: Od kod pobuda za ustanovitev univerze?

Makarovič: Pobuda je v resnici že precej stara in sega najmanj v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Lahko bi rekli, da izhaja deloma iz gospodarstva in deloma iz akademske civilne družbe. V 90. letih prejšnjega stoletja so ugledni profesorji, ki izhajajo iz tega okolja, ustanovili Dolenjsko akademsko pobudo, katere ključni cilj je bil prizadevati si za oblikovanje javne univerze v jugovzhodni Sloveniji. Idejo univerze je vedno odločno podpirala tudi mestna občina Novo mesto.

Cilj ustanovitve javne univerze je bil zato že davno zapisan v občinskih strateških in tudi regionalnih strateških dokumentih. Tako da ne gre za novo idejo, pač pa za nekaj, kar ima že skozi daljši čas podporo civilne družbe, gospodarstva in lokalne skupnosti. Novost pa je to, da lahko zdaj izpolnimo vse potrebne pogoje za oblikovanje kakovostne javne univerze. Še posebno če smo pri tem odprti za vključevanje študijskih programov, ki tako ali tako v tej regiji že obstajajo.

DEMOKRACIJA: Do državnozborskih volitev je še nekaj mesecev. Stranke KUL nove vlade ne morejo sestaviti brez Levice, ki ima izredno ortodoksen program. Kako gledate na to?

Makarovič: Stranke KUL se danes zdijo razmeroma povezane, a le zato, ker so v opoziciji. Že izkušnja Šarčeve vlade je pokazala, da ta skupina v resnici med seboj izjemno težko sodeluje. Partnerji, če ne štejemo Levice kot najbolj skrajne stranke v tej združbi, so imeli celo z usklajevanjem zelo veliko težav. Verjamem tudi, da je imel Šarec razloge za odstop, ker preprosto ni bil več sposoben voditi svoje takratne vlade.

Lahko si zamislimo realen scenarij, da bo SDS, kot zdaj kažejo ankete, zmagovalka volitev. Vendar se ob tem lahko zgodi, da na eni strani ne bi imela dovolj močnih partnerjev za sodelovanje, na drugi pa ne bi bilo mogoče oblikovati neke konsistentne alternativne koalicije. To je predvsem recept za izjemno dolgotrajno politično krizo, kar pa nas mora resno skrbeti.

Prof. dr. Matej Makarovič. (foto: Polona Avanzo)

DEMOKRACIJA: Polarizacija in izključevanje …

Makarovič: Slovenski politični prostor se je posebno v zadnjem času ekstremno polariziral. Hkrati pa način, kako je ta prostor organiziran, predvsem logika proporcionalnega volilnega sistema, ne dopušča tako izrazite polarizacije. Tvorci slovenskega ustavnega sistema vendarle niso predpostavljali tolikšnega izključevanja, temveč vsaj osnovno zmožnost sodelovanja, iskanja kompromisov, ne nujno velikih koalicij, ampak vsaj mešanih koalicij. Ta ideja je bila v bistvu ves čas navzoča in tudi večina vladnih koalicij v Sloveniji doslej je bila vsaj nekoliko mešana. Še posebno je to veljalo za uspešnejše koalicije. Tudi sedanja je mešana, predvsem prek sodelovanja SMC.

Ne rečem, da se morajo oblikovati velike koalicije, kot so nekoč uspevale, vendar pa so vsaj mešane koalicije po moji presoji v resnici edina pot, ki preprečujejo dolgoročno politično krizo v Sloveniji.

DEMOKRACIJA: Na drugi strani smo priča napovedim o združevanju nekaterih strank, npr. SMC in GAS, govori se o projektu Povežimo Slovenijo. Kaj menite o tem?

Makarovič: Mislim, da obstaja nekaj prostora za iskanje sinergij, povezav, zavezništev med desno sredino in sredino kot takšno. Ne smemo pozabiti, da je pred to dobo polarizacije leta 2011 Gregorju Virantu uspelo narediti kar precejšen preboj na sredini. Ta je bil sicer kratkoročen, ker pač ni bil zgrajen na bolj zdravih in trdnih temeljih, vendar pa je pokazal, da dodaten potencial v tem liberalno-sredinskem prostoru v bistvu obstaja.

Kar vidimo zdaj, je predvsem razdrobljenost. Stranka SMC je sama po sebi verjetno premajhen akter, potrebuje iskanje sinergij in zaveznike. Menim, da obstaja možnost, da uspe projekt povezovanja manjših strank na sredini. To ne bo sila, ki bi ravno vodila prihodnjo vlado, ampak sila, ki bi lahko bila jeziček na tehtnici pri oblikovanju prihodnje vlade. Osebno ne verjamem, da si povprečen državljan Slovenije želi polarizacijo. Javnega prostora v Sloveniji ne smemo soditi po ekstremnih posameznikih tako na levi kot na desni, ki po različnih forumih pišejo neverjetno sovražna in nestrpna sporočila.

Prepričan sem, da si večina slovenske javnosti vendarle želi politično zmernost, sodelovanje, povezovanje, ne pa polarizacije in izključevanja. Kolikor večji del političnih strank v Sloveniji se bo tega zavedal, toliko bolje.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine