Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Afganistanski talibani so po prevzemu ključnih mest zavzeli še mesto Džalalabad in s tem utrdili nadzor nad vsemi večjimi mesti v državi, ravnokar pa so vstopili v prestolnico Kabul. Medtem so ZDA že začele evakuirati svoje osebje iz veleposlaništva v Kabulu. Zaposlene so prepeljali na letališče, od koder jih bodo z vojaškimi transportnimi letali odpeljali iz države. Medtem pa 5 tisoč pripadnikov ameriške vojske še ostaja v Afganistanu, v primeru, da pride do spopadov. Po besedah Bidna pa si tudi preostale enote želi čim prej vrniti v domovino. “Sem četrti predsednik, ki vodi prisotnost ameriških vojakov v Afganistanu, ne želim to odločitev prelagati na petega predsednika,” je še o umiku sil iz Afganistana pojasnil Biden.
Ameriški predsednik Joe Biden je v uradni izjavi za javnost poudaril, da je bil zadnjih nekaj dni v stalnem stiku s svojo ekipo za nacionalno varnost. Slednji si želi postaviti smernice, kako bodo zaščitili svoje interese in vrednote v času, ko je ameriška vojska končala vojaško operacijo v Afganistanu. Po priporočilu, ki ga je prejel s strani diplomatskih in vojaških obveščevalnih skupin, se je odločil za umik pripadnikov ameriških vojaških sil, povezanega osebja in evakuacije tistih Afganistancev, ki so jim pomagali pri evakuaciji.
Biden je prav tako odredil oboroženim silam in obveščevalnim skupnostim, da zagotovijo pripravljenost in budnost za spopadanje s prihodnjimi terorističnimi grožnjami iz Afganistana. “Kot tretje pa sem odredil državnemu sekretarju, da podpre predsednika Ganija in preostale afganistanske vodje, s katerimi si prizadevajo preprečiti nadaljnje prelivanje krvi in doseči politično rešitev. Sekretar Blinken bo sodeloval s ključnimi regionalnimi interesnimi skupinami,” je zapisal.
Začela se je evakuacija
Biden je predstavnikom talibanov v Dohi prek poveljnika bojevnikov sporočil, da bodo na vsako njihovo dejanje po terenu v Afganistanu, ki bi ogrozilo ameriško osebje ali njihovo misijo, odgovorili z močnim in hitrim odzivom ameriške vojske. Veleposlanico Tracey Jacobson je zadolžil kot vodjo vladne skupine za transport in premestitev afganistanskih prosilcev za posebne vizume in drugih afganistanskih zaveznikov. “Naša srca bijejo za pogumna afganistanska srca, ki so zdaj v nevarnosti. Delamo na tem, da bi lahko evakuirali na tisoče tistih, ki so nam pomagali,” je še pojasnil.
Američani so svojo vojsko napotili v Afganistan pred 20 leti, da bi premagala sile, ki so 11. septembra napadle ZDA. Ta misija je povzročila smrt Osame bin Ladna pred več kot desetimi leti in degradacijo teroristične skupine Al Kaide. “Kljub vsemu pa ostaja majhno število ameriških vojakov v Afganistanu, ki so podvrženi nevarnosti in grožnjam, te moramo umakniti ali pa se vrniti v odprti boj,” je še pojasnil Biden.
V tem času so Američani v Afganistan pošiljali svoje najboljše mlade moške in ženske, vložili skoraj bilijon dolarjev sredstev in usposobili več kot 300 tisoč afganistanskih vojakov in policistov, jih opremili z najsodobnejšo opremo in vzdrževali njihove letalske sile, kot del najdaljše vojne v zgodovini ZDA. Tudi če bi ameriška vojska ostala v Afganistanu, ne bi mogli spremeniti dejstva, da bi afganistanska vojska dobila svojo državo nazaj. “Neskončna ameriška prisotnost sredi državljanskega spora v drugi državi zame ni bila sprejemljiva,” je dodal.
Biden ne želi prelagati odločitev o umiku vojske v naslednji mandat
Ko je prišel na funkcijo predsednika, je podedoval dogovor, ki ga je sklenil njegov predhodnik Donald Trump, ki je talibane povabil na razpravo v Camp David, na predvečer 11. septembra 2019. Takrat je bila talibanska vojska najmočnejša vse od leta 2001, zato so Američani odredili umik svojih sil do 1. maja letos. Trump je tik pred odhodom znižal število pripadnikov v Afganistanu na 2500. “Zato sem se kot predsednik soočil z izbiro, ali nadaljevati z operacijo in omogočiti preostalim vojakom varno vrnitev v domovino ali okrepiti vojsko za spopade. Sem četrti predsednik, ki vodi prisotnost ameriških vojakov v Afganistanu /…/ ne želim to odločitev prelagati na petega predsednika,” je dodal.
Talibani so vstopili v Kabul
Po poročanju STA so talibani že v soboto zavzeli mesto Mazar-i-Šarif, nato pa so brez boja vstopili še v nekdanjo utrdbo vladnih sil Džalalabad. “Zjutraj, ko smo se zbudili, so bile povsod po mestu talibanske zastave. V mesto so vstopili brez bojev,” je dejal prebivalec mesta Ahmad Vali. S tem, ko so talibani zasedli mesto Džalalabad, so dobili tudi nadzor nad cestno povezavo s sosednjim Pakistanom. Padec Mazar-i-Šarifa in Džalalabada v roke talibanov predstavlja velik pritisk na vlado afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija. Ta mora zdaj sprejeti odločitev, ali bo branil Kabul, ki ga obkrožajo talibani, ali bo kapituliral.
Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je dejal, da je varnost nemškega osebja v Kabulu zdaj poglavitna skrb. Nemška vlada naj bi v ponedeljek v Kabul napotila transportna letala za evakuacijo ljudi. Velika Britanija naj bi v Afganistan napotila okoli 600 vojakov, ki bodo sodelovali pri evakuaciji britanskega osebja. V siloviti ofenzivi, ki so jo talibani sprožili pred nekaj več kot tednom, so zavzeli že 23 glavnih mest od skupno 34 afganistanskih provinc in nadzorujejo dve tretjini države. Talibani so sicer ozemlja začeli osvajati po majski napovedi ZDA o umiku zavezniških sil iz Afganistana do konca avgusta.
