Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“US ne more ugasniti parlamentarne preiskave, saj nismo na Kubi. Da je razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Kangler Franc, pomeni samo, da v poročilu parlamentarne preiskave ne bomo ugotavljali presoje pravilnosti posameznih tožilskih odločitev. Poročilo bo državni zbor obravnaval jeseni!” se je na izjavo generalnega državnega tožilca Draga Šketa odzval poslanec SDS Dejan Kaloh, ki vodi preiskavo v zadevi Kangler, kjer je dokazano prišlo do hudih kršitev načel pravne države. Parlamentarna preiskava pa je ugotavljala politično odgovornost tožilcev, ki so vodili kazenske postopke proti nekdanjemu županu Maribora Francu Kanglerju.
S tem se je poslanec SDS v državnem zboru Dejan Kaloh odzval na “lapsus lingue” generalnega državnega tožilca Draga Šketa, ki je včeraj za medije sporočil, da je ustavno sodišče razveljavilo “zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi”. V resnici je US zgolj ocenilo, da sta zakon in poslovnik v neskladju z Ustavo RS. Očitno gresta slednja Šketi tako močno na živce, da bi ju najrajši kar “razveljavil”, kar v bistvu razgalja totalitarno miselnost, ki še vedno preveva slovensko tožilstvo in ponovno namiguje na to, da ta veja oblasti s starimi vzorci iz preživetega sistema ni nikdar zares prekinila.
Na STA so povzeli izjavo Škete, ki je obenem še izrazil prepričanje, da je “ustavno sodišče v ključnem besedilu poudarilo samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev”. Vrhovno državno tožilstvo je po njegovem opažanju takšno odločitev sprejelo z odobravanjem. Kot je še dejal, to pomeni, da parlamentarne preiskave ne morejo imeti vpliva na odločanje državnih tožilcev v smislu ugotavljanja politične odgovornosti pri njih.
Obenem je Šketa še dejal, da sta “neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev” pomembni, saj se tako varuje pravni red in človekove pravice ter tako zagotavlja nemoteno in pošteno sojenje. Poleg tega je US po njegovem prepričanju podalo oceno, da državni tožilci niso takšen člen izvršilne veje oblasti, ki bi ga bilo mogoče podvreči preiskavam politične oziroma parlamentarne narave. V zvezi s konkretnim primerom so se na US obrnili: Šketa, vrhovno državno tožilstvo in vrhovno sodišče.
Za dodatna pojasnila smo prosili še poslanca Kaloha, sicer vodjo parlamentarne preiskave v zadevi Kangler, kjer ugotavljajo odgovornost tožilstva tako: “Očitno je skrb ‘vrhuške’ iz tožilskih in sodnih logov tako velika, da so se včeraj tako rekoč preuranjeno veselili, da se parlamentarna preiskava ugaša.” To seveda ni res. Poročilo je dejansko že napisano in bo uvrščeno na eno izmed naslednjih sej v jesenskem delu, zagotovo pa do novega leta. Kaloh verjame, da bo v državnem zboru tudi potrjeno. Za policijsko-tožilsko-sodno verigo se izkazuje, da vsaj v določeni meri deluje usklajeno in verjetno obstaja velika skrb glede tega, kaj bo v poročilu navedeno, s čimer se tudi pojasnjuje domnevno napako Škete v njegovi izjavi.
Parlamentarna preiskava ni posegala v neodvisnost tožilstva, temveč so ugotavljali politično odgovornost
“Kot kaže, so v resnici računali na to, da bi se parlamentarna komisija kot takšna kar ugasnila. A kot sem že napisal, je to nemogoče, ker parlamentarna preiskava, ki je odrejena v državnem zboru, je končana šele, ko je predstavljeno poročilo.” “Mokre sanje” teh deležnikov, ki se bojijo poročila, se po mnenju Kaloha ne bodo uresničile. Dejstvo je, da pri razveljavitvi akta o odreditvi preiskave, v tistem delu, ki bi se nanašal na posamezne tožilske odločitve: “Tega ne smemo delati, kar je logično, kajti v tem jim moramo priznati neodvisnost in samostojnost, ki jo imajo po zakonu, vendar pa aktivnih tožilcev tako ali tako nismo vabili na parlamentarni preiskavi.”
Povabili so enega bivšega tožilca Borisa Marčiča, a še v tem primeru so iskali morebitno politično odgovornost, niso se pa vtikali v njegove tedanje neposredne tožilske odločitve. Ustavno sodišče je zato v tem delu ponovno na nek način razočaralo, ker celotno delo preiskave dokazuje, da niso nikdar posegali v neodvisnost tožilcev prek izvajanja monitoringa nad posameznimi konkretnimi odločitvami. “Tega poročila sicer ne bo, bo pa marsikaj drugega.”
