Piše: C. R.
Madžarska
Madžarski olimpijski komite (Magyar Olimpiai Bizottság, MOB) je 9. julija soglasno odločil, da bodo na olimpijskih igrah v Tokiu lahko sodelovali le športniki, cepljeni proti kovidu. “Julia Schmid, ki ima na novo dodeljeno kvoto v slalomskem kajaku, je sporočila, da se ne bo udeležila olimpijskih iger. Madžarski olimpijski komite bo zato umaknil njeno prijavo na tekmovanje, ki se bo začelo 28. julija,” je v izjavi zapisal MOB. Julia Schmid bi bila prva športnica, ki bi na olimpijskih igrah zastopala Madžarsko v kajak kanu slalomu.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v torek dejal, da bo Evropska komisija odobrila madžarski načrt za oživitev gospodarstva le, če bodo budimpeštanske oblasti izvedle reformo pravosodja in zagotovile preiskavo primerov korupcije. Madžarska ministrica za pravosodje Judit Varga pa je kritizirala “izsiljevanje” Komisije v zvezi z zakonom o zaščiti mladih, ki je po mnenju Bruslja sovražen do skupnosti LGBT.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je 12. julija v Bruslju obsodil moč tehnoloških podjetij, kot so Google, Facebook in Twitter, da “omejijo ali razširijo možnosti političnega kandidata, da doseže volivce”: “Dovoliti tem podjetjem, da odločajo, kateri politiki lahko uporabljajo širše in ožje kanale za doseganje volivcev, bi bilo nevarno in nedemokratično […] Prav tako bi bilo nevarno, če bi jim dovolili odločati, kateri politiki lahko komunicirajo in ali bodo odgovorni za razločevanje lažnih novic od resničnih.” Sodišče v Szegedu je ugodilo tožbi Lászla Toroczkaija, vodje nacionalistične stranke “Mi Hazánk” (“Naša domovina”), proti Facebooku zaradi zlorabe cenzure in ameriškemu velikanu naložilo plačilo 100 milijonov forintov (približno 275.000 EUR) odškodnine.
Disidenti iz Demokratične koalicije (Demokratikus Koalíció, DK) nekdanjega socialističnega premiera Ferenca Gyurcsányja so v sredo, 21. julija, napovedali ustanovitev nove opozicijske stranke na Madžarskem, Resnične demokratske stranke (Valódi Demokrata Párt, VD), ki bo sodelovala na parlamentarnih volitvah leta 2022. Vodja nove stranke je István András Iván, 67-letni inženir in svetnik tretjega okrožja Budimpešte (Óbuda).
Potem ko je spletna stran Direkt36 v ponedeljek, 19. julija, “razkrila”, da so za več madžarskimi osebnostmi vohunili z izraelsko programsko opremo, so madžarske oblasti te obtožbe zanikale. Notranji minister Sándor Pintér je v odgovoru socialističnemu poslancu Attili Mesterházyju dejal: “Od 29. maja 2010 madžarske nacionalne varnostne službe niso in ne bodo izvajale nezakonitega nadzora. Moja izjava je podprta z rezultati opravljenih inšpekcijskih pregledov. Pripravljen sem odgovoriti na vaša konkretna vprašanja na zaprti seji parlamentarnega odbora za nacionalno varnost […] Madžarska je demokratična in pravna država, ki je vedno delovala in še vedno deluje v skladu z zakoni, ki veljajo za vse. Na Madžarskem vladne in nevladne institucije redno izvajajo revizije javnih institucij, ki so pooblaščene za uporabo prikritih naprav. Madžarska ministrica za pravosodje Judit Varga pa je dejala: “Na Madžarskem, kot v vsaki urejeni ustavni državi, so dejavnosti tajnih služb ločene od politike. Odločitve tajnih služb so sprejete na strokovni podlagi in ne na podlagi političnih interesov. Okrožno tožilstvo v Budimpešti je odredilo preiskavo primera.”
Madžarska zunanja ministrica Judit Varga je ostro kritizirala poročilo Evropske komisije o pravni državi 2021, ki je bilo objavljeno v torek, 20. julija: “To je točno to, kar smo pričakovali. Evropska komisija je objavila vrsto pristranskih in politično motiviranih poročil o pravni državi, ki uporabljajo dvojna merila […] Poleg tega je bil tarča madžarskega zakona o varstvu otrok. Po mnenju Komisije Madžarska trenutno ni pravna država prav zato, ker na najvišji ravni ščitimo pravice otrok in staršev. Njihov problem je, da v madžarskih šolah in vrtcih ne dovolimo aktivistov LGBTQ in kakršne koli spolne propagande […] Poglavje o Madžarski ne vsebuje le izkrivljene slike Madžarske, ampak navaja tudi mnenja podobno mislečih nevladnih organizacij brez kakršne koli strokovne podlage.
V soboto, 24. julija, je budimpeštanska parada gejevskega ponosa potekala brezhibno, po podatkih organizatorjev, ki so našteli 30.000 udeležencev, pa je bila rekordno obiskana.
Poljska
Nekdanji poljski premier in nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se je v svojem prvem televizijskem intervjuju po vrnitvi na poljsko politično prizorišče, kjer je pravkar prevzel vodenje močno nazadujoče Državljanske platforme (PO), v petek, 16. julija, na zasebni televiziji TVN24 vrnil k stari temi svoje stranke in zatrdil, da namerava PiS organizirati “Polexit”, ter ponovil, da bo “storil vse”, da Poljska ostane v Evropski uniji. Izjavil je, da se je Jarosław Kaczyński “vedno pretvarjal, da je protiruski politik” ter da so “sredstva EU in še vedno proevropsko razpoloženje volivcev PiS verjetno edina zavora, ki PiS in Kaczyńskemu preprečujeta odkrito izstopiti iz EU. […] Soočeni smo z dejstvom, da stranka PiS nenehno zaostruje odnose med Poljsko in EU ter njenimi institucijami. […] Cilj tega je oslabiti Evropsko unijo, oslabiti medsebojne odnose, spodkopati avtoriteto institucije, kar bi lahko na koncu pripeljalo do izstopa Poljske iz EU in vsekakor do šibkejše EU. […] Poljska pri tem ni edina, imamo tudi Madžarsko Viktorja Orbana [in] če bo več držav vztrajalo pri spodkopavanju EU, bi to lahko pomenilo konec te organizacije…”.
Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je v torek, 20. julija, objavilo statistične podatke o prošnjah za azil v prvi polovici leta 2021. Od začetka leta je na Poljskem status političnega begunca dobilo 391 oseb, od tega 282 Belorusov (100 % več kot leta 2020), 48 državljanov Ruske federacije (+12 %) in 25 državljanov Turčije (+89 %). Hkrati so 616 osebam zavrnili politični azil, od tega 289 Rusom in 140 Ukrajincem.
Poljski varuh otrokovih pravic Mikołaj Pawlak je 12. julija na seji sejmskega odbora za zdravje ostro kritiziral predlagano možnost cepljenja otrok proti kovidu. “Ali je pravno dopustno, ker smo dejansko v poskusni fazi, izvajati poskuse na otrocih?” je vprašal poslance.
Po poročanju tiska v sredo, 21. julija, sta ZDA in Nemčija dosegli dogovor, po katerem naj bi ZDA privolile v dokončanje spornega plinovoda Severni tok 2 (NS2) v zameno za koncesije Nemčije Poljski in Ukrajini. Hkrati naj bi Washington pritiskal na Kijev in Varšavo, naj ublažita svoje kritike plinovoda. Svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva Derek Chollet je v torek, 20. julija, obiskal Kijev, nato pa odpotoval v Varšavo.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 22. julija sprejelo stališče v sporu med Poljsko in Evropsko unijo glede reforme poljskega sodstva in ugotovilo, da sta “na postopek imenovanja sodnikov neupravičeno vplivali zakonodajna in izvršilna veja oblasti. To je predstavljalo temeljno nepravilnost, ki je ogrozilo celoten postopek in kršilo legitimnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča, ki je obravnaval tožnikovo zadevo. Novoustanovljeni senat vrhovnega sodišča krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.”
Migracijska kriza, s katero se sooča Litva, odkar se je Belorusija odločila, da bo v odgovor na sankcije EU preprosto prepustila migrante z Bližnjega vzhoda, bi lahko dodatno privedla do litovsko-poljskega spora zaradi poljske manjšine v Litvi. Litovski organi so se odločili, da v poljski vasi Dziewieniszki pri Vilni, ki ima le 500 prebivalcev, ustanovijo center za 1 000 nezakonitih muslimanskih priseljencev. Poljska poslanka Anna Maria Siarkowska (PiS) je sprožila preplah, saj “sta se stranki v skladu s poljsko-litovsko pogodbo zavezali, da se bosta vzdržali vsega, kar bi lahko privedlo do spremembe števila narodnosti na območjih, kjer živijo narodne manjšine”. Tudi prebivalci vasi so zaskrbljeni zaradi svoje varnosti.
Obravnava na poljskem ustavnem sodišču o vprašanju predsednika vlade Mateusza Morawieckega o prednosti poljske ustave pred razlago prava EU s strani Sodišča EU je bila prestavljena s 3. na 31. avgust.
Po podatkih poljskega malega statističnega letopisa 2021, ki ga je 16. julija objavil poljski centralni statistični urad, je v državi 32.440.000 katoličanov, 504.000 pravoslavnih in 61.000 luteranov.
Poljski senat je v sredo, 21. julija, s 93 glasovi za in 5 proti imenoval Marcina Wiącka za naslednika Adama Bodnarja. “To je zame velika čast, hkrati pa velika obveza. Moje vodilo v naslednjih petih letih bo zaščita dostojanstva vsake osebe, vsake osebe, ki se obrne na urad varuha človekovih pravic,” je po izvolitvi dejal Wiącek. Njegovo kandidaturo sta skupaj podprli stranka PiS (večina v Sejmu) in opozicija (večina v Senatu).
Slovaška
Slovaška ministrica za pravosodje Mária Kolíková je v ponedeljek, 19. julija, v odgovoru na pismo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović sporočila, da bo Slovaška izplačala odškodnino žrtvam prisilne sterilizacije romskih žensk v času komunizma in celo v letu 2000. “Obveščam vas, da v sodelovanju z ustreznimi ministrstvi, zlasti ministrstvi za zdravje in finance, ter ob podpori predsednika vlade trenutno preučujemo možnosti prilagoditev,” je dejala.
Slovaške oblasti so 15. julija napovedale, da nameravajo v Jeruzalemu odpreti Slovaški kulturni inštitut, ki je diplomatsko predstavništvo Ministrstva za zunanje zadeve. Slovaški zunanji minister Ivan Korčok je izjavil, da bo ta inštitut prispeval k “poglobitvi odnosov” med Slovaško in Izraelom, in opozoril, da njegova država še naprej podpira rešitev izraelsko-palestinskega spora z dvema državama.
V soboto, 24. julija, je vladajoča koalicija na tiskovni konferenci sporočila, da se je dogovorila, da bo necepljenim delavcem in študentom ponudila brezplačne teste Covid.
Vodja socialdemokratske stranke Smer-SD Robert Fico je v torek, 20. julija, napovedal, da bo 1. septembra organiziral velike demonstracije v znak protesta proti zdravstveni politiki slovaške vlade, ki “diskriminira slovaške državljane in jih sili v cepljenje”. Nekdanji slovaški predsednik vlade je dejal: “Prepričan sem, da bodo slovaški državljani sprejeli naše povabilo, saj se zdi, da moramo začeti glasneje kričati. V zgodovini moderne Slovaške še ni bilo primera takšnega uničevanja družbe in pravne države.”
Češka republika
Evropska komisija je v ponedeljek, 19. julija, odobrila češki sveženj spodbud (vreden sedem milijard evrov), vendar je postavila pogoj, da bo Češka lahko prejela s tem povezana sredstva EU. Češka mora sprejeti posebne ukrepe, da se izogne navzkrižju interesov, kakršno ima predsednik vlade Andrej Babiš s svojim podjetjem Agrofert. Kot je dejala Ursula von der Leyen, to vključuje “obveznost zbiranja informacij o osebah, ki stojijo za vsemi subjekti, ki prejemajo sredstva, pred prvimi uradnimi izplačili”.
Češki senat je v četrtek, 22. julija, odobril vključitev pravice do nošenja orožja v Listino o temeljnih pravicah in svoboščinah. Poslanska zbornica je spremembo sprejela 18. junija po ljudskem referendumu.
Češki senat je v četrtek, 22. julija, potrdil tudi predlog zakona, ki predvideva 300.000 kron (10.000 evrov) odškodnine za romske ženske, ki so bile med letoma 1996 in 2012 nezakonito sterilizirane proti svoji volji in pod prisilo.
Vir: UME
