Digitalizacija mora preiti v našo podzavest in rutino

Piše: Davorin Kopše

Da bi se v današnjem sodobnem svetu družba preobrazila, potrebuje digitalizacijo. Gre za nič drugega kot prehod iz industrijske dobe, ki uporablja analogne tehnologije, v dobo znanja, ustvarjalnosti in vitalnosti. Če smo torej nekoč potrebovali tehnične – strojne ali tehnološko postopkovne inovacije, bomo v digitalni dobi potrebovali digitalne tehnologije in poslovne inovacije, ki pa bodo še naprej poslovne, delovale pa bodo na drugačnih principih – na digitalnem vsevzkrižju (vse povezano z vsem po vertikali, horizontali, diagonalah in vmes). Spreminja se torej predvsem pristop, tehnologija kot sredstvo in posledica, ki je natančnejša, veliko bolj prilagodljiva in mnogo hitrejša. Da bi navedeno izpopolnili do najvišje stopnje potrebujemo znanje in še več znanja, kar pomeni tudi interdisciplinarno znanje ter povezljivost.

Spominjam se časov ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih, časa izpred nekaj leti in dogajanja zdaj. Razvoj in prelomi v razvoju so nenehni, danes pa smo priča predvsem veliki intenziteti. Na prelomu osemdesetih sem se preizkušal v gospodarstvu. Imel sem s. p. in majhen d. o. o. Med drugim smo se v tistem času intenzivno ukvarjali z uvozom različnega blaga. Najeta smo imeli skladišča v ljubljanskem BTC in sčasoma vse več ljudem prodajali robo tudi maloprodajno. Na ta način smo bili pionirji prehoda iz nekdanjega Blagovno transportnega v današnji Blagovno trgovinski center. Nek prehod torej k boljšemu, preglednejšemu in dostopnejšemu.

V času ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih so se začeli pojavljati prenosni telefoni. To so bile velike naprave, ki so bile okorne in nenormalno drage. Ko sem si takrat od poslovnega partnerja izposodil avto v katerem je imel nameščen tak prenosni telefon, se mi je to zdelo neznansko nobel. Ko sem pomislil, da bi telefoniral, sem nenadoma spoznal, da ne poznam nikogar drugega, ki bi imel tak telefon. Tehnologija je šla z dolgimi in hitrimi koraki naprej in danes se nam zdi imeti telefon v žepu nekaj povsem običajnega. Običajno je tudi to, da lahko z njim kogarkoli pokličemo, saj imamo te ljubke napravice praktično vsi. Prenosni telefoni so danes celo večnamenski. Rečemo jim tudi pametni telefoni.

Doba pametnih telefonov
Že v času t. i. pametnih telefonov je za ljubljanskega župana kandidiral Anže Logar. Ta je Ljubljančane opozoril na že precej razvite tehnologije, ki lahko s pomočjo digitalne tehnologije nadzirajo promet, zaznajo njegovo gostoto in temu primerno krmilijo naprave za usmerjanje prometa. To je takrat na volitvah večina zavrnila, Logar je postal najboljši minister za zunanje zadeve kar jih je Slovenija kadarkoli imela, v Ljubljani pa smo obdržali Zorana Jankovića, prometne zastoje in spomin na izgubljeno priložnost. No, kakor kdo, vendar nas bodo razmere okrog nas in vpliv prej ali slej prisilile, da bomo razmerje med analognim in digitalnim spremenili v korist slednjega.

Danes imamo novega ministra za področje digitalizacije Marka Borisa Andrijaniča, ki je bil imenovan pred par dnevi. Glede na čas, ki ga živimo, je izid glasovanja sramota levega političnega pola, saj je postal minister s 45 glasovi za in 44 proti. Če bo v bližnji prihodnosti tudi razmerje med digitalnim in analognim tako, se nam piše razvojni zastoj po levičarsko. Skrbijo tudi razprave nekaterih poslancev iz opozicije, ki so na eni strani zagotavljali, da tega ministrstva ne potrebujemo, saj ga že leta nimamo, na drugi strani pa se jim je zdela ambicija, da bi še v tem mandatu dosegli pomemben napredek na tem področju daleč čez vse zmogljivosti. Ja, njihove zmogljivosti na tej osnovi zagotovo.

Naj izpostavim poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki je preko svoje vodje zatrdila, da ni proti digitalizaciji, ampak je zanje šestmesečna doba za uvedbo prekratka. To je bil tudi njihov argument, da so glasovali proti imenovanju novega ministra. Človek ob poslušanju ne more mimo želje, da bi ti poslanci ostali za vedno nepovezani. Ne le v državnem zboru, ampak nasploh, ker bi jih to odrezalo od škodljivega vpliva. Tega so imeli predolgo, zato Slovenija še ni postala tisto, kar smo imeli v mislih, ko smo se osamosvajali in prešli v novo ureditev.

Digitalno zahteva digitalizacijo – razvoj digitalizacije v svetu
Digitalna preobrazba je torej prehod gospodarstva in družbe, za katero je značilna uporaba analognih tehnologij, v dobo digitalizacije. Digitalna preobrazba je danes bliskovit evolucijski proces. Za to potrebujemo digitalno strategijo kot akcijski načrt digitalne preobrazbe družbe kot celote. Poslovni procesi, trženje, prodaja in razvoj mora postati digitalen. Da bi bil ta proces dovolj hiter in posledično uspešen potrebujemo sodelovanje vseh segmentov družbe in posameznikov.

Od tukaj naprej bo šlo vse hitreje, istočasno pa pod nadzorom. Tega si z drvenjem parne lokomotive ni bilo mogoče predstavljati. Ta je vedno dosegala hitrosti kot so jih dopuščali na eni strani stroji, na drugi strani pa infrastruktura. Surova osnova (opredelitev), ki omenja sredstva in infrastrukturo je ostala ista, vse ostalo pa je neprimerljivo. Takrat se je zdelo, da so parni stroji največji tehnološki dosežek. Niso bili, prav tako pa lahko danes z gotovostjo rečemo, da informacijska tehnologija ni zadnji dosežek človeštva. Ko bo razvoj področja dosegel svoj vrhunec, se bo zgodila nova revolucije, ki si je danes ne moremo predstavljati.

Celo desetletje se v Sloveniji ni zgodilo nič
Vrnimo se na današnji čas in današnje potrebe. V zadnjem desetletju je Slovenija z nesposobnimi vladami bolj ali manj lovila lasten rep – vrtela se je v krogu in sama sebi lagala, da je uspešna in spoštovana v mednarodnem okolju. V resnici se je dogajala stagnacija, kjer smo izgubljali svoj potencial, energijo in zaloge ugleda s tem, da smo vodili eden in edini boj, to je boj proti Janezu Janši. V končni fazi to ni več boj, ampak je nesmiselna izčrpavajoča vojna, ki jo bijemo v lastnih vrstah, zaradi česar ni nič manj uničujoča, je pa dokazano najbolj uničujoča in se zajeda v strukturo naše ustvarjalnosti. Nič ne more biti bolj uničujoč sovražnik kot smo lahko mi sami samim sebi. Ko nimaš lastnih idej in pobud, je za napredek najslabša strategija napadanje tistih, ki to imajo in jim vsiljevati svoj nič. Prav to počne trenutna leva izrazito razdiralna, recimo ji analogna politika.

Kaj bomo torej izbrali v času, ko gre ves razviti svet pospešeno v novo industrijsko revolucijo? Je to smer, ki jo ubira Vlada ali smer, ki nam jo vsiljuje za zdaj žal ne zanemarljiv del parlamentarne politike? odločitev ni težka, bo pa je usodna. Tudi zato bo še kako pomembno kako se bomo odločali na naslednji parlamentarnih volitvah. Te bodo brez kakršnegakoli dvoma usodno pomembne. Odločale bodo o tem ali bo šla država po poti razvoja ali po poti tistih, ki imajo v svojem programu zapisano, da nas vodi razvoj znanosti v mračnjaštvo. To namreč najdemo v pogledu stranke Levica na prihodnost, druge levičarske stranke pa se v tekmi za prestiž vse bolj približujejo stališčem te ekstremno leve stranke, katerih člani sicer nadvse radi uporabljajo pametne telefone prestižnih znamk. Kar je dovoljeno njim pa ni namenjeno tistim, ki so po njihovem rojeni za to, da jim služijo, sami pa živijo v bedi. Demokratično lahko odločamo le dokler imamo demokracijo. Tudi o razvoju in o tem s kako hitrostjo bomo digitalizirali družbo.