Piše: Petra Janša
V Ljubljani se je minuli teden tudi na terenu začela informativna in ozaveščevalna kampanja Nalezimo se dobrih navad − cepimo se. Posamezniki bodo na stojnicah v mestu lahko dobili še dodatne informacije o prijavi na cepljenje, cepljenju in mogočih neželenih učinkih.
Kampanja se seli po vsej Sloveniji, sprva po večjih mestih, nato pa tudi po preostalih manjših krajih. Prostovoljci, študentje medicine, so na stojnicah ljudem na voljo, da jim razjasnijo morebitne dvome, dajejo pa tudi tehnično pomoč pri prijavi na cepljenje proti COVID-19, saj se po besedah infektologinje dr. Mateje Logar, še vedno pojavljajo težave pri prenosu podatkov v nov sistema za prijavo na cepljenje. Prostovoljcem pa se na stojnicah pridružijo tudi predstavniki stroke, vlade in posameznih lokalnih skupnosti.
Nagovoriti vsakega prebivalca
Kot je ob tem izpostavil minister za zdravje Janez Poklukar, je cilj kampanje nagovoriti vsakega prebivalca v Sloveniji, ki se še ni odločil za cepljenje ali ima dvome in vprašanja. »Z odločitvijo za cepljenje lahko kot družba dokažemo, da verjamemo v stroko, da je naš cilj medgeneracijska solidarnost in da bomo skupaj z majhnimi dejanji sočutja premagali to epidemijo,« je poudaril Poklukar. Cepljenje je najučinkovitejši način za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni, kar pomeni, da lahko s tem dosežemo, da bomo ukrepe ob zadostni precepljenosti postopoma sproščali, je znova opomnila vodja svetovalne skupine za COVID-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. Glede na podatke 31. 5. 2021 je bilo s prvim odmerkom cepljenih 661.138 oseb, z vsemi odmerki 402.685.
Podrobnosti morajo doreči pediatri
Potem ko je Evropska agencija za zdravila (Ema) odobrila uporabo cepiva proti COVID-19 proizvajalcev Pfizfer in BioNTech pri starih od 12 do 15 let, vodja slovenske strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović ocenjuje, da bi lahko kmalu začeli cepiti to starostno skupino tudi v Sloveniji. Podrobnosti morajo doreči pediatri. »Pri nas kolegi pediatri pripravljajo smernice za uporabo, prioritete, verjetno bodo prioritete pri ranljivih,« je še dejala Beovićeva.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!