1.4 C
Ljubljana
sreda, 6 novembra, 2024

V reviji Demokracija: Strankam KUL se mudi na volitve, zavedajo se, da jih z novim obrazom ne bo več!

Piše: Vida Kocjan

Leva opozicija je po nizu udarcev v zadnjem letu znova doživela dva zelo boleča poraza. Najprej so pogoreli z ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, nato so doživeli polom na zadnjih protestih. 

Državni zbor ne bo obtožil predsednika vlade Janeza Janše pred ustavnim sodiščem, saj tak predlog na parlamentarni seji prejšnji teden ni dobil zadostne podpore. Za predlog ustavne obtožbe, pod katerega so se podpisali poslanci leve opozicije LMŠ, SD, Levica, SAB in štirje prebegli poslanci, je namreč glasovalo 42 poslancev. Za uspeh bi potrebovali najmanj 46 glasov. Znova se je pokazalo, da leva opozicija, zbrana v KUL, dlje od 42 glasov v državnem zboru ne pride. V KUL so tako doživeli politični poraz. 

Šest absurdnih očitkov iz KUL

Poslanci leve razdiralne opozicije v Sloveniji so predsedniku vlade nanizali šest očitkov. Prvi je bil, da ni zagotovil zadostnega števila odmerkov cepiva, da uničuje Slovensko tiskovno agencijo, da ne želi imenovati dveh delegiranih državnih tožilcev na tožilstvo EU, da je odgovoren za prepoved referenduma o financiranju Slovenske vojske (tega je prepovedalo ustavno sodišče), da ogroža čisto pitno vodo in da spodbuja nasilje nad ženskami, nestrpnost in sovražni govor. O tem so razpravljali ves dan ter premetavali besede in stavke sem in tja, predsednik vlade Janša, ki je imel tisti dan izredno natrpan delovni urnik, pa je v hram demokracije prišel popoldne. 

Janša je v DZ dejal, da je v ustavni obtožbi »toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati, tudi se nima smisla prepirati okoli tega«. Na seji je v 45 minutah predstavil stanje v državi. Rekel je, da je glede na število precepljenih proti covidu-19, prebolevnikov in zdajšnje epidemiološko stanje v državi mogoče pričakovati, da je razglasitev epidemije covida-19 do sredine junija zadnja, potem pa bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic Evropske unije.

Janši v bran so stopili v koalicijskih SDS, NSi in SMC, kjer menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Podporo predlogu so že na začetku odrekli tudi v poslanski skupini SNS. V DeSUS so v stališču poslanske skupine navedli, da gre pri predlogu za populistične poteze, a nato napovedali glasovanje po svoji vesti.

Ob začetku seje so poslanci odločali še o predlogu, da od predsednika republike Boruta Pahorja zahtevajo mnenje o predlogu ustavne obtožbe. Sklepa niso izglasovali, podprlo ga je le 36 poslancev, 48 pa jih je bilo proti.

Še druga rešilna bilka splavala po vodi

Ko ustavna obtožba ni uspela, so v levi opoziciji vse stavili na petkove neprijavljene in nezakonite proteste pod taktirko Jaše Jenulla, sina vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, čigar odtisi so bili doslej zaznani pri večini politično-tožilskih afer zoper Janšo…

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine