Piše: T. F.
Potem, ko so pred dnevi fužinskega reperja in političnega aktivista Zlatana Čordića v bližini državnega zbora opazili z velikim lesenim križem na rami, kar so številni Kristjani razumeli kot provokacijo pred največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo, je Zlatko na socialnih omrežjih pojasnjeval, da je potekalo snemanje videospota za njegov najnovejši singl – ki je bil potem tudi izdan na veliki petek. Pesem z naslovom Svoboda si je na YouTubu ogledalo že več kot 130 tisoč ljudi, v osnovi pa gre za uporniški politični song, v katerem Zlatko izraža vse tisto, kar smo od njega že vajeni s petkovih protestov, kjer je bil redno dejaven; obtoževanje vlade in njenega predsednika Janeza Janše vsevprek, od tega, da naj bi preprodajal orožje v 90. letih, do novodobne diktature, nasprotovanje ukrepom za zajezitev epidemije covida-19 (v singlu sta poimensko izpostavljena strokovna delavca dr. Milan Krek in dr. Bojana Beović).
Glasbeni kritiki so najnovejši Zlatkov singel pospremili z veliko mero mešanih občutkov; rap komad, ki je nastal na presenetljivo dobri glasbeni podlagi, jadra na valovih splošnega nezadovoljstva nad strogimi omejitvenimi ukrepi za zajezitev epidemije, ki so jih ljudje po letu dni v veliki meri naveličani, v komadu Zlatko rapa celo o smiselnosti ukrepov, kar je sredi tretjega vala epidemije nespametno, a smo od zloglasnega Fužinca iz preteklosti vajeni že precej hujših reči; od pozivanja k nenošnjo mask na petkovih protestih, do napada na snemalca Nove24TV in brezsramnega zasledovanja in nezakonitega snemanja direktorja Nacionalnega instituta za javno zdravje dr. Kreka.
Zlatko še zdaleč ni edini raper, ki je v svojem komadu protivladno nastrojen, nenazadnje so številne pesmi ameriški raperskih ikon iz 90. let nastale ravno kot del kulture političnega nestrinjanja z washingtonskim establišmentom. Politični rap je v ZDA nekako zvodenel po vstopu v 21. stoletje s teorijami zarote in nasprotovanjem politiki Georga Busha mlajšega.
A Zlatkov komad Svoboda, ki jadra na plečih protivladne in antijanša medijske klime, žal ostane samo pri klišejih, na katerih sicer že leta svojo politiko gradijo na levi strani slovenskega političnega prostora. Zlatko v komadu med drugim Janši očita tudi, da je potopil Muro in prodal Mercator, kar pa ni niti blizu resnice, na kar je na Twitterju hitro opozoril novinar in odgovorni urednik Televizije Planet TV Mirko Mayer, namreč, da gre za precej nerodno reč, da Zlatko ne ve, da je Muro dokončno uničil dvig minimalne plače v času vlade Boruta Pahorja in da je Mercator ob hudih pritiskih na medije prodala vlada Alenke Bratušek.
Pričakovano je komad Svoboda še največ pozornosti in odobravanj požel v uredništvih Radia Študent in Mladine. Verjetno predvsem zaradi videospota, v katerem Zlatko repa z lesenim križem na rami, s čimer razdvaja tiste, ki njegovo potezo dojemajo kot umetniško ter simbolno izražanje ter tiste, ki menijo, da gre za norčevanje ali celo razžalitev verskih čustev.
Tako se je kmalu po objavi videospota že odzval poslanec Nove Slovenije Andrej Černigoj, ki je dejal, da za Zlatkovo dejanje ni opravičila. “Ustava nam omogoča svoboščine, pravice in tudi dolžnosti. Velikokrat iščemo v njej le tisti člen, ki nam odgovarja. Ne gledamo na ustavo kot celoto. Zame je svoboda misli in govora neomejena le, dokler ne posegamo v to pravico drugega. Zlatko s tem dejanjem presega, zato ni opravičila,” je zapisal Černigoj.
