Piše: Jože Biščak
Pomislite na sredstva in čas, ki sta bila zapravljena za zadevo Patria. Za ta lov na čarovnice, ki ga je globoka država vlekla prek kar treh volilnih ciklusov in tako neposredno vplivala na rezultat, ni nihče odgovarjal, nihče ni bil kaznovan za svoje pritlehno početje in krivično obsodbo Janeza Janše, zaradi katere je bil 176 dni v zaporu. Na daleč se je videlo, da gre za konstrukt, za politični proces, uperjen proti predsedniku SDS. In tisti, ki imajo vsaj kanček zdrave pameti, ki imajo še zmožnost kritičnega razmišljanja, v zadevi Trenta prepoznajo enak vzorec. Zlobniki, prekletniki in hudobniki se kot piščanci vračajo domov, pripravljeni na novo veliko goljufijo; nekako v smislu parafraziranega “svetovalca” Rankina Fitcha iz filma Pobegla porota: “Volitve so preveč pomembne, da bi jih prepustili volivcem.”
Če je bila obtožnica pri Patrii absurdna, je pri Trenti tudi bizarna. Človek leta 1992 v dolini Trente kupi nepremičnino, jo 13 let kasneje (draže) proda in kupi trisobno stanovanje v Ljubljani. V svobodnem in demokratičnem svetu povsem običajna in normalna nepremičninska transakcija, ki ni vredna prav nikakršne pozornosti, še najmanj, da organi pregona zastrižejo z ušesi. Toda če si Janez Janša, sovražnik globoke države številka 1, se zadeva vleče in vleče in vleče, na koncu fašeš obtožnico: ker si nepremičnino draže prodal, kot si jo kupil (pravi kriminal, mar ne?), in si bil v času prodaje predsednik vlade. Zato si avtomatično zlorabil položaj.
Da gre neupravičen kazenski postopek naprej, je poskrbljeno tako, da ga vodijo za to “primerni” in vzgajani kadri. Pri zadnji zadevi je bil v senat, ki odloča o pritožbi na obtožnico, dodatno uvrščen David Špernjak. Poleg tega, da gre za moža, ki je bil šele konec januarja imenovan za sodnika, je Špernjak magistriral pri Primožu Gorkiču, pri magistrski nalogi Cobiss navaja tudi Katjo Šugman Stubbs. Primož Gorkič, ki je bil v času Patrie docent za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in strokovni sodelavec na vrhovnem državnem tožilstvu, je branil strokovno zgrešeno obsodbo Janeza Janše, podobno je ravnala Šugman Stubbsova. Oba je globoka država kasneje nagradila: prvi je bil imenovan (brez enega samega dneva sodnih izkušenj) za vrhovnega sodnika, druga je postala ustavna sodnica. Tudi zato je Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše, povsem logično zahteval zamenjavo senata.
Akterji slovenske globoke države so očitno stkali dodelano tapiserijo zlorabe moči in prevar, njena monstruozna hobotnica s sluzastimi nogami in priseski lovi vse, ki se ji postavijo po robu. O ne, ne gre za teorijo zarote, kot bi rad vse skupaj prikazal medijski mainstream. Gre za še kako materializiran organizirani kriminal, gre za uresničevanje zamisli Antonia Gramscija in Saula Alinskega, kako prevzeti oblast in vladati mimo demokratičnih postopkov in institutov. Ni treba biti ravno Einstein, da se prebere zadnji načrt: spodkopati legitimno in legalno izvoljenega predsednika vlade, mu z montiranim postopkom škodovati, ko bo Slovenija v drugi polovici leta predsedovala Svetu EU, in vplivati na izid supervolilnega leta 2022.
Dvotirni pravosodni sistem, v katerem admirali sploh ne potrebujejo več mornarice, saj je vse varno skrito za “neodvisnostjo” in “svetostjo” sodniških in tožilskih tog, je treba reformirati. Razumeti morate, da se kolesje, ki ga zaženejo skrivni vzvodi v ozadju, lahko kadarkoli sproži tudi proti vam. Po krivici, a boste nemočni, ker imajo popotniki od Poljanskega nasipa do Trga OF ali Tavčarjeve ulice po pravilu v žepu knjižico Pravila za radikalce, kjer Alinsky opisuje, kako cilj upravičuje sredstva in kako je prevara običajna metoda delovanja. Razmislite tudi o tem, da je Janša predsednik največje politične stranke in znana javna osebnost, pa ga je globoka država s sodnim konstruktom vsem na očeh poslala za zapahe. Si predstavljate, kaj potem s tako zlorabo lahko stori šele vam in drugim, ki ji niso všeč. To “igro” je treba prekiniti: pravica mora zmagati, krivci morajo plačati, slabi morajo zgrmeti v prepad. Potem tudi čekov ne bo več kam pošiljati.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, dolgoletni raziskovalni novinar, od leta 2020 pa tudi predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev.
