Piše: Vida Kocjan
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je prisegla pred letom dni, natančneje 13. marca 2020, in takoj začela z delom. To, kar se je dogajalo v zadnjem letu, pa se ne da primerjati s katerim koli letom ali delom prejšnjih vlad v zgodovini naše države.
Spopad z epidemijo novega koronavirusa je v tem letu vladi pobral 80 ali celo več odstotkov energije in tudi časa. Na to je ob obletnici spomnil tudi predsednik vlade Janez Janša in med drugim dejal: »Glede na to, koliko smo se ukvarjali s posledicami in z omilitvijo posledic ter zajezitvijo širjenja epidemije, in ko ta čas izmerimo, vidimo, da je marsikaj, kar bi se lahko naredilo glede na cilje v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno oziroma je v tem trenutku pred nami.«
Osem protikoronskih zakonskih svežnjev
Pri tem je dodal, da je prizadevanja vlade v spopadu z epidemijo in omilitvijo posledic epidemije mogoče kvantitativno izmeriti. »Če primerjamo vse ukrepe, ki so zbrani v osmih protikoronskih svežnjih (t. i. PKP 1 do 8), s tem, kar so v tem času sprejemale druge države v Evropski uniji, lahko vidimo, da smo tako rekoč edini, ki smo obravnavali vse kategorije, da nismo izpustili niti tistih, ki so jih izpustili vsi drugi, in da smo v pozitivnem smislu močno presegli napovedi z začetku epidemije pred slabim letom,« je dejal predsednik vlade.
Trdo delo se je odrazilo tudi v bistveno nižjem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v povprečju EU. Sloveniji so pred letom dni, v začetku epidemije, napovedovali 7-odstotni padec BDP, 120 tisoč brezposelnih ob koncu leta 2020 in veliko večji primanjkljaj v državnem proračunu.
Napovedi se niso uresničile, padec BDP je bil za več kot 20 odstotkov manjši od napovedi (-5,5 odstotka), ob koncu leta je bilo 90 tisoč brezposelnih, kar je za četrtino manj od napovedanih 120 tisoč. Vlada je s sprejetimi ukrepi ohranila več kot 200 tisoč zaposlenih, na kar je prejšnji teden opozoril tudi Zavod RS za zaposlovanje. Ohranjenih je bilo tako več deset tisoč delovnih mest, ki bi trajno izginila iz ponudbe slovenskega gospodarstva. Vse to so podatki, ki jih je vedno znova vredno ponavljati in nanje ne smemo pozabiti.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
