Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)
V začetku marca letos je Parsifal v okviru javnomnenjske ankete med drugim postavil vprašanje: “Snemalcu Nova24tv so preprečili vstop na novinarsko konferenco Socialnih demokratov (SD). Katero mnenje o tem dogodku je vam osebno najbližje?” Konec februarja 2021 je namreč prišlo do omenjenega incidenta, ki so ga ostro obsodili tako v Društvu novinarjev Slovenije kot tudi v Združenju novinarjev in publicistov. Da je SD kršila svobodo medijev, je menilo 58,8 odstotka anketirancev.
Stranka Socialnih demokratov, ki ima sicer kar dosti povedati glede medijske svobode, je konec februarja prestopila mejo sprejemljivega v slovenskem medijskem prostoru. Na javno objavljen dogodek – tiskovno konferenco Tanje Fajon – so snemalcu medija Nova24TV fizično preprečili dostop. Iz ust predstavnikov za odnose z javnostjo SD je bilo slišati celo zastrašujoče besede, da na njihovih tiskovnih konferencah Nova24TV ni zaželena. Ekipa tiskovnega predstavnika stranke SD Denisa Sarkića nam je nakdnadno odpisala: “Spoštovani, kot veste, smo v stranki SD zaradi znanih zlorab, laži in potvarjanj s strani vašega medija že pred časom sprejeli odločitev, da z vašim medijem ne sodelujemo. Žal z načrtnim generiranjem laži in sovraštva nadaljujete še naprej. Dokler bo tako, na naših dogodkih niste dobrodošli. Tudi informacija o varnostniku ne drži, saj ga nimamo in ga na lokaciji tudi ni bilo.”
Glede na to, da je Nova24TV uradno zabeležena v razvidu medijev in ima enake pravice sodelovanja na novinarskih dogodkih kot drugi mediji, je vse skupaj še toliko bolj nedopustno. Kasneje se je odzvala tudi Fajonova s svojim opravičilom, češ da je prišlo do nesporazuma. “Nobenega navodila o prepovedi snemalcu z moje strani ni bilo. Vsi novinarji in mediji so na naših novinarskih dogodkih dobrodošli,” je sporočila. Očitno pa tega ni sporočila svojemu tiskovnemu predstavniku, ki trdi nasprotno – torej, da naš medij ni dobrodošel.
Nekaj dni kasneje se je razvedelo, da občino Kanal ob Soči moti, kako novinarka RTV SLO poroča o sosežigu v Salonitu Anhovo in o problematiki oskrbe s pitno vodo. Zato so sprejeli sklep, v katerem uredništvu informativnega programa Televizije Slovenija predlagajo, da oceni objektivnost poročanja dopisnice. Županja Tina Gerbec, ki prihaja iz vrst Socialnih demokratov in direktor občinske uprave Nejc Kumar sta novinarko RTV-ja poklicala na pogovor, vendar pa je županja snemanje prepovedala, zato je ekipa občinske prostore protestno zapustila. Istočasno pa je Fajonova prišla do ugotovitve, da je z javnostjo in novinarji najbolje komunicirati redno umirjeno in transparentno. No, medtem ko se v stranki SD vse bolj odkrito sovražano obnašajo do novinarjev, pa ta ista stranka doma in v tujini, širi klevete o “orbanizaciji” Slovenije, medtem ko skuša, v duhu naslednice komunistične partije, zadušiti poslednje kritične glasove v našem levo usmerjenem medijskem prostoru. Prav na dan, ko se je v SD “zgodila” prepoved vstopa snemalcu Nove24TV, smo v medijih poročali, da je premier Janez Janša s pismom predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predlagal preverjanje dejstev o dogajanju v medijih in državi. Janša se je s tem odzval na zavajanja, o domnevnem vladnem poseganju v svobodo slovenskih medijev, ki s strani leve opozicije vedno bolj pogosto romajo na tuje naslove.
Zastavljeno vprašanje se je glasilo: “Snemalcu Nova24tv so preprečili vstop na novinarsko konferenco Socialnih demokratov (SD). Katero mnenje o tem dogodku je vam osebno najbližje?” Na voljo so bili odgovori, da je SD imela do tega vso pravico, da je SD s tem kršila svobodo medijev ter “ne vem” in “drugo”.
S tem, ko je stranka SD preprečila vstop snemalcu Nova24 TV na njihovo konferenco, je kršila svobodo medijev, je menilo 58,8 odstotka anketirancev. Da je stranka SD imela vso pravico do tega, pa je menilo 18,7 odstotka anketirancev. 20,7 odstotka jih je odgovorilo, da ne ve, 1,7 odstotka pa se jih je odločilo za drugo.
Med tistimi, ki so menili, da je SD kršila svobodo medijev, je bilo malenkost več moških (59,4 odstotka) kot žensk (58,2 odstotka). Tako je menilo največ tistih, starih med 18 in 34 let, sledili pa so jim stari med 35 in 54. Tokrat so bili tega mnenja v največji meri posamezniki s srednjo izobrazbo (63,2 odstotka), tesno so jim sledili tisti z višjo, visoko ali več (61,2 odstotka) ter anketiranci s poklicno izobrazbo (60,9 odstotka).
V raziskavo (telefonsko anketiranje – mobilna omrežja) je bilo med 1. in 4. marcem zajetih 717 anketirancev, od tega 50,2 odstotkov žensk. Povprečna starost znaša 51,0 let, standardni odklon je 15,5 let. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (41,9 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (39,2 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,9 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,1 odstotka), 24,3 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 12,7 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (50,2 odstotka), sledi mesto (32 odstotkov) in manjši kraj (17,9 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,8 odstotka), sledita Podravska (15,1 odstotka) in Savinjska (12,2 odstotka) regija. Anketa je bila opravljena med 1. in 4. marcem 2021.