Piše: Domen Mezeg (Nova24TV)
“Predsednik vlade je že v času krize dvakrat povabil opozicijo k sodelovanju. Obakrat so to zavrnili in glede na to, da zavračajo sodelovanje, je popolnoma logično, da niso vključeni tudi v oblikovanje tega programa o okrevanju in odpornosti,” se je ekonomist Matej Lahovnik odzval na očitke leve opozicije, da vlada Načrt za okrevanje in odpornost sprejema za zaprtimi vrati ter pristavil: “Po tistem, ko je klavrno propadla nekonstruktivna nezaupnica, obupno iščejo neke nove teme za problematiziranje, ob čemer je absurdno govoriti kako bo denar porabljen, če končne verzije vlada sploh še ni uskladila z EK. Oni že vnaprej očitajo nekaj, kar se sploh še ni zgodilo.”
Leve opozicijske stranke, ki so po poročanju 24UR navkljub neuspelemu ustoličenju Karla Erjavca in fiasku svoje “konstruktivne nezaupnice”, z lažnimi upi še naprej združene v koalicijo KUL, so na novinarski konferenci predstavile svoje zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora, ki naj bi se nanašal na priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Njihova zahteva je širša in bolj poglobljena razprava, ob čemer vlado obtožujejo, da se je vladni načrt sprejemalo za zaprtimi vrati, in brez vizije. Kot je ob tem še navedeno naj bi šlo za preko pet milijard evrov sredstev, od česar naj bi bilo 1,5 milijarde nepovratnih, 3,6 milijarde pa kreditov. Vlada naj bi po mnenju levice načrt sprejemala kot nekakšen interni dokument oziroma v tajnosti.
Na zavajajoče trditve se je odzval priznani slovenski ekonomist Matej Lahovnik, ki je ob tem dejal, da “levica najprej zavrne povabilo predsednika vlade k sodelovanju, nato pa dela politični cirkus, ker bo vlada brez njih sprejela načrt za okrevanje in odpornost.” Na očitke leve opozicije so se odzvali tudi v SDS. Klavdija Operčkal je ob tem sporočila, da “Luka Mesec brezsramno ponavlja laž, da je Evropska komisija zavrnila slovenski Načrt za okrevanje (NOO). Ni ga zavrnila, ker ga formalno še niti ni bilo mogoče vložiti. Potekajo delovna usklajevanja, ki bodo rezultirala v kvalitetnem načrtu, ki bo naslovil ključne potrebe Slovenije.”
“V Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki koordinira pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, vidimo zahtevo za sklic seje Državnega zbora Republike Slovenije na eni strani kot priložnost za izmenjavo mnenj o naši skupni prihodnosti, na drugi strani pa kot možnost, da dokončno ovržemo vse neresnice in manipulacije, ki se pojavljajo v javnosti glede tega dokumenta. Žal tudi na današnji novinarski konferenci predlagateljev seje,” so ob tem zapisali pri Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot so ob tem še navedli, je bil Načrt za okrevanje in odpornost v preteklih mesecih deležen široke izmenjave mnenj s preko 2.000 deležniki, med drugim župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani svetov in razvojnih svetov vseh 12 razvojnih regij, člani svetov obeh kohezijskih regij, obenem pa je bil večkrat obravnavan na Evropskem socialnem svetu.
Načrt je še v postopku usklajevanja, naj bi pa pokril tudi prepotrebne investicije v zdravstvu, ki so jih leve vlade zanemarile
Pri posvetovanju so sodelovali tudi številni gospodarstveniki in nevladne organizacije. Obenem na spletni strani Vlade RS pojasnjujejo, da je “Načrt” s prilogami interne narave, ker je še v postopku usklajevanja. “Spreminjajo se tudi tehnične zahteve Evropske komisije (EK) glede strukture dokumenta (nazadnje 22. januarja 2021). Javno pa so od potrditve osnutka na vladi objavljene programske prioritete, glavna vsebinska izhodišča in struktura predvidenih sredstev po področjih in podpodročjih, kjer je upoštevana usmeritev o 37-odstotnem deležu za “zeleno” in o 20-odstotnem deležu za “digitalno”. V načrtu tudi ni konkretnih projektov na lokalnem nivoju.” Obenem je še navedeno, da bodo le-ti izbrani preko javnih razpisov, obstajajo pa nekateri ključni projekti na nacionalnem nivoju, med katerimi sta novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, investicije v železniško infrastrukturo, s področja socialnega varstva, digitalizacije, energetike in gradbenih projektov. Kot še pravijo je laž tudi trditev, da je bil načrt že dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije.
“Šele pretekli teden je bila namreč sprejeta Uredba vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost, ki omogoča državam članicam formalno vložitev načrtov v proceduro potrjevanja. Rok se izteče 30. aprila 2021.” Po navedbah Vlade RS EK do sedaj še ni obravnavala nobenega od načrtov držav članic, saj jih do uveljavitve Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki stopi v veljavo čez nekaj dni, ni mogoče posredovati v formalno proceduro. Za dodatna pojasnila pa smo se obrnili kar na gospoda Lahovnika. Zanimalo nas je kako komentira očitke levice, da vlada sprejema Načrt za okrevanje in odpornost v tajnosti, in da gre za načrt brez vizije oziroma da denar ne bo porabljen za uresničevanje vizije za bolj zeleno in digitalno Slovenijo ter kako komentira očitke, da naj vlada prioritet, kot naj bi opozorila Evropska komisija, menda ne bi določila.
Proces usklajevanja med slovensko vlado in Evropsko komisijo je nekaj povsem običajnega, in poteka v vseh članicah EU
“Ne drži, da se opozicije ne bi povabilo. Predsednik vlade je že v času krize dvakrat povabil opozicijo k sodelovanju. Obakrat so to zavrnili in glede na to, da zavračajo sodelovanje, je popolnoma logično, da niso vključeni tudi v oblikovanje tega programa o okrevanju in odpornosti,” je uvodoma dejal Lahovnik. Glede odnosa Evropske komisije pa je pristavil, da gre za popolnoma običajen in normalen proces usklajevanja. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da gre za enega največjih programov okrevanja pod drugi svetovni vojni, celo takšnega, ki je primerljiv z Marshallovim planom. Prav zato je proces usklajevanja med slovensko vlado in evropsko komisijo nekaj povsem normalnega, običajnega, in kar poteka tudi v vseh ostalih članicah EU. “Samo v Sloveniji pa se iz tega dela politični cirkus in poskuša ustvariti vtis, kakor da Evropska komisija zavrača nek predlog, ki v formalni končni obliki, sploh še ni bil posredovan.”
Destruktivna leva opozicija. (Foto: STA)
“Očitno se je opozicija ob dvakratnem povabilu premierja bala prevzeti odgovornost za ukrepe, in če se bojiš prevzeti odgovornost, je potem tudi logično, da ne moreš imeti pristojnosti odločanja o tem. Zdi se mi bizarno, da želijo odločati o delitvi denarja, ne bi pa prevzemali odgovornosti za ukrepe.” Obenem je še poudaril, da že od samega začetka niso želeli biti vključeni. Tudi v procesu pogajanj z EK, niso prispevali tisto kar bi lahko, ampak so tudi, ko je prišlo do zapleta, julija med pogajanji v Bruslju, v zvezi s pogojevanjem črpanja teh sredstev, kar je želela uvesti EK, niso odigrali preveč konstruktivne vloge. “Vidi se, da so rahlo dezorientirani. Glede na to, da jih je predsednik vlade dvakrat povabil k sodelovanju in so to javno zavrnili, so sedaj te očitki precej nenavadni. Ali so zmedeni, ali so pozabljivi, ali pa enostavno želijo samo nagajati in rušiti,” je bil še jasen Lahovnik. “Ta Načrt za okrevanje in odpornost vključuje preboje na različnih področjih, ne samo na področju digitalizacije in zelenega okrevanja, ampak ima Slovenija v tem okviru načrt enega najbolj ambicioznih programov investicij v zdravstvo.”
Koaliciji KUL je klavrno propadla “nekonstruktivna nezaupnica”, zato obupno išče nove teme za problematiziranje
“Mi v zadnjih desetih letih nismo zgradili niti enega doma za starejše občane iz javnih virov, niti ene negovalne bolnišnice.” Logično je, da poskuša vlada nadoknaditi ta zaostanek. Obenem je tudi logično, da imajo prioritete ti projekti, torej zdravstvo, domovi za starejše, negovalne bolnišnice, investicije v razvojno informacijsko infrastrukturo, digitalizacija, medtem ko bodo kakšni drugi programi, ki jih leva opozicija preferira, počakali na druge čase. V zadnjih desetih letih smo lahko videli, da se je denar vlagalo v različne študije oziroma raziskave o stereotipih med starostniki in mladostniki itd. Po drugi strani pa se ni vlagalo v izgradnjo infrastrukture, ki resnično koristi tako mlajšim kot tudi starejšim, sedaj pa bo potrebno ta primanjkljaj v razvoju nadoknaditi. “Po tistem, ko je klavrno propadla nekonstruktivna nezaupnica, obupno iščejo neke nove teme za problematiziranje, ob čemer je absurdno govoriti kako bo denar porabljen, če končne verzije vlada sploh še ni uskladila z EK. Oni že vnaprej očitajo nekaj, kar se sploh še ni zgodilo.”
