Piše: STA
Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so z 10 glasovi za in štirimi proti podprli kandidaturo Janeza Poklukarja za ministra za zdravje. Da bi 42-letni zdravnik postal minister, mora prepričati še poslance na izredni seji, ki bo predvidoma v torek, s tem pa bo postal 20. minister za zdravje.
Dosedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki je pred tem vodil tudi jeseniško splošno bolnišnico, je na zaslišanju na odboru predstavil svoje usmeritve za ministrovanje. To so med drugim krepitev primarnega zdravstva, celostna zdravstvena obravnava bolnika, sprememba in razpršitev financiranja, sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, izboljšanje pogojev za delo in obravnavo v zdravstvu, vzpostavitev agencije za kakovost v zdravstvu in obvladovanje epidemije covida-19.
Poklukar, ki je po izobrazbi zdravnik internist, je danes tudi povedal, da bi bil v tem trenutku precej raje v ambulanti, a verjame, da lahko na položaju ministra naredi bistveno več za ljudi. Poudaril je, da ni član nobene stranke in nobene kvote. “Prišel sem z ekipo in stroko postaviti gabarite za dobro delo, ampak na koncu bomo potrebovali voljo vseh skupaj. Verjamem, da nam ne bo lahko, ampak če se bomo poslušali in tudi slišali, bomo tudi stvari ustrezno dogovorili in začrtali pot,” je dejal.
Člani odbora so od kandidata za novega zdravstvenega ministra pričakovali vrsto pojasnil. Zaslišanje pa so tako končali po več kot sedmih urah in pol.
Poklukar je ocenil, da kandidira za vodenje ministrstva v verjetno enem najtežjih obdobij. Kot je dejal, vsi že nekaj časa poudarjajo, da je zdravstvo ključen resor, zato računa, da bo imel podporo predsednika vlade in ministra za finance. Glede ne situacijo, v kateri smo in izpostavljenost resorja, drugače po njegovih besedah praktično ne bo šlo. Ekipo na ministrstvu za zdravje, ki je po njegovih navedbah številčno prešibka, namerava nadgraditi s kadri, ki bodo skupaj z njim prišli s terena.
Prva prioriteta bo seveda obvladovanje epidemije covida-19, druga pa zagotavljanje srednje in dolgoročno vzdržnega zdravstva, ob izzivih, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo. Na vprašanja več poslancev pa je med drugim pojasnil svoj pogled na javno zdravstvo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nagrajevanje zaposlenih in soočanje z epidemijo.
Večkrat je poudaril, da je cilj univerzalno, široko dostopno javno zdravstvo. Je pa morda čas za razmislek o preoblikovanju statusne oblike javnih zavodov, kar bi omogočilo njihovo uspešnejše upravljanje. Po njegovih besedah privatizacija javnega zdravstva ni nekaj, o čemer bi sploh razpravljali. Mnenja je namreč, da zasebni del lahko predstavlja le nadgradnjo.
Se pa Poklukar zavzema za jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, tudi v smislu kadra, ob tem, da bi za zaposlene v javnem zdravstvu omogočili ustrezne mehanizme nagrajevanja. Po njegovih besedah si direktorji v zavodih želijo bolj fleksibilna orodja za nagrajevanje uspešnih in tistih, ki izstopajo po kakovosti zdravstvenih storitev. Povečano število vpisnih mest na fakultete s področja medicine pa je označil kot nujno.
Kar zadeva morebiten izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, je prepričan, da se morajo najprej poenotiti deležniki znotraj zdravstva, kaj želijo. “Zagotovo ne more samo ena skupina izstopiti,” je dodal.
Plača sicer po njegovem mnenju ni edina, ki odloča o zadovoljstvu zaposlenih in njihovi odločitvi, da ostanejo v zdravstvu, ampak so pomembni tudi pogoji dela, ustrezna oprema, strokovni in karierni razvoj. A je pomembno tudi ustrezno plačilo za delo, pri čemer je posebej izpostavil potrebo po boljšem nagrajevanju zaposlenih v zdravstveni negi na najtežjih deloviščih, kjer se zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo in zaposleni najbolj izgorevajo.
Poslancem je tudi pojasnil, da ne razmišlja o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak o njegovem preoblikovanju. Glede sredstev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v času epidemije zaradi manjšega izvajanja drugih zdravstvenih storitev niso bila porabljena, pa se je treba dogovoriti, za katere programe jih je možno oz. treba porabiti.
Ko gre za boj z epidemijo, je Poklukar izpostavil pomen cepljenja. Cilj je zagotovili zadostno količino cepiva in verjame, da stroka lahko ustrezno nagovori državljane, da se bodo v zadostnem številu odločili za cepljenje. Sicer pa je menil, da bi bilo nekorektno soditi, kaj bi v dosedanjem odzivanju na epidemijo lahko naredili drugače.
Kar zadeva strokovno oz. svetovalno skupino, je po njegovem mnenju zagotovo treba še bolj pritegniti epidemiologe. Glede morebitne menjave direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dejal, da zaenkrat ne pozna razlogov za to.
Kar nekaj vprašanj je bil Poklukar deležen tudi glede odločitev, ki jih je sprejel kot generalni direktor UKC Ljubljana. Jožeta Lenarta (LMŠ) je denimo zanimalo, zakaj je ukinil službo za notranjo revizijo, Franca Trčka (SD) izstop iz združenja zdravstvenih zavodov, Jani Möderndorfer (LMŠ) pa je spraševal glede imenovanja Vaneta Antoliča za v. d. predstojnika ortopedske klinike.
Antolič je eden od zdravnikov, ki jih je ljubljansko okrožno sodišče danes spoznalo za krive nedovoljenega sprejemanja daril, sodba še ni pravnomočna. Poklukar pa je pojasnil, da se je z odločitvijo sodišča seznanil iz medijev med odmorom današnje seje. Opozoril je, da moraš biti pravnomočno obsojen, da obveljaš za krivega, in da Antolič ni bil imenovan s polnim mandatom, ampak kot vršilec dolžnosti.
Lenartu je odgovoril, da služba za notranjo revizijo ni delovala na način, ki bi dajal potrebne rezultate, zato so se odločili dati odgovornost nižjim ravnem in izvesti razpis za zunanjega izvajalca, ki jim bo “nastavil ogledalo”. Za izstop iz združenja zdravstvenih zavodov pa so se odločili, ker je v nekem trenutku prišlo do občutka, da klinični center prek združenja ne more uveljavljati svojih vitalnih interesov, neformalno sodelovanje z združenjem pa še vedno poteka.
Medtem ko je Iva Dimic (NSi) ocenila, da je Poklukar v uvodni prestavitvi izpostavil vse, kar je pomembno za javno dostopno zdravje, in pri tem omenila področja cepljenja, telemedicine, dolgotrajne oskrbe, digitalizacije, e-zdravja, je Alenka Bratušek (SAB) pričakovala napoved več konkretnih korakov za leto ministrovanja.
Möderndofer je ugotavljal, da se je Poklukar nekaterim vprašanjem izognil. V Levici pa jih skrbi, da bo kandidat izvajal program NSi in SDS glede “privatizacije in razgradnje javnega zdravstva”. Med drugim pa opozarjajo tudi, da si je očitno premislil glede nove infekcijske klinike in zdaj očitno zagovarja, da se izvede zgolj del projekta.
So pa Poklukarju tako iz koalicije kot iz opozicije danes namenili tudi nekaj pohvalnih besed. Dimičeva je ugotavljala, da se je izkazal kot dober krizni vodja, za Dejana Židana (SD) je njegova kandidatura “dobra novica slabe vlade”. Bratuškova je spomnila, da je “v rekordno kratkem času uspel bolnišnico Jesenice spraviti iz rdečih številk”. Po besedah Mojce Škrinjar (SDS) pa si kot direktor UKC Ljubljana zasluži izjemne pohvale za svoje delo v danih pogojih.