Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)
“Česarkoli sem se lotil, za vsako stvar so rekli, pusti, to ni zate – že doma po navadi je bilo tako,” je nekoč svojemu občinstvu pojasnil Marjan Šarec. Zato morda niti ni nenavadno, da v času svojega predsedovanja vladi, Šarec ni naredil praktično nič. Analitik Miloš Čirič je po enem letu delovanja Šarčeve vlade za Delo pohvalil njihovo delo, češ da so s tem, da so si vzeli čas za razmislek, naredili pametno potezo. “Zelo hitro namreč narediš kaj zelo narobe,” je pojasnil. Šarčeva vlada je dala malo zavez, še manj pa jih je uresničila, njen glavni namen je namreč bil biti na oblasti, da tam ni Janeza Janše. Kakšni pa so nameni te vlade? Preverili smo, v čem se delovanje aktualne vlade razlikuje od Šarčeve.
Zanimivo je, da je iz osrednjih medijev razbrati, da se je pri vladi Marjana Šarca nabolj cenilo vse tisto, česar niso naredili. Kar je nekako tudi bilo vodilo Šarčevega vladanja, nekakšna rdeča nit. Komunikolog dr. Dejan Verčič je po enem letu delovanja Šarčeve vlade za Delo ocenil njeno delo: “Vlada, ki je nastala tako rekoč čez noč in brez pozitivnega programa, potrebuje čas, da ugotovi, kaj je potrebno in kaj od tega je mogoče spremeniti. Ker na oblast ni prišla s pripravljenimi in obljubljenimi reformami, je dobro, da si vzame čas in razmisli, kaj in kako, sicer bi še res lahko kdo pomislil, da skače v bazen, v katerem morda ni vode. Tudi v drugem letu je mogoče marsikaj narediti, če je znanje, volja in sposobnost pridobiti nujno podporo ključnih deležnikov.” Z njim pa se je strinjal tudi analitik Miloš Čirič, ki je dejal, da so s tem, da so si vzeli čas za razmislek, naredili pametno potezo. “Zelo hitro namreč narediš kaj zelo narobe. Tisti, ki pravijo, da je reforme najlažje sprejemati v prvem letu, imajo sicer prav, a to drži za ustaljene države. Če si se nečesa lotil, še ne pomeni, da si tudi najboljše,” je še pojasnil.
Politolog prof. dr. Miro Haček sicer meni, da je delovanje Šarčeve vlade izjemno težko primerjati z delovanjem vlade Janeza Janše, saj notranjepolitične razmere in tudi družbeno-politične okoliščine vladanja niso niti približno podobne. “Vlada g. Šarca je bila manjšinska in je bila v osnovi odvisna od zunajkoalicijske partnerice Levice, ki je tudi prispevala levji delež programa vladajoči koaliciji, sama pa iz pragmatičnih razlogov ni hotela formalno vstopiti v vlado in se je raje odločila za podporo od zunaj. S tega vidika je bilo g. Šarcu vladati seveda težje in bolj zahtevno od bolj kompaktne vlade g. Janše,” je Haček pojasnil različne okoliščine. Vlada Janeza Janše je bila namreč do odhoda DeSUS-a iz koalicije formalno večinska koalicija z dodatno podporo nekaterih opozicijskih poslancev, po odhodu DeSUS-a pa je situacija nekoliko bolj zamegljena in se bo bistveno razčistila v ponedeljek, ob glasovanju o konstruktivni nezaupnici. “Nestabilnost vlade g. Šarca je lepo razvidna tudi iz kar šestih odstopov ministrov in seveda odstopa samega predsednika vlade v času zgolj 16 mesecev, medtem ko sta doslej v vladi g. Janše v času 11 mesecev odstopila zgolj en minister in ena ministrica, slednja sicer kot posledica vložene interpelacije,” je primerjal Haček, hkrati pa tudi opozoril, da so bile seveda družbene-politične okoliščine Šarčevi vladi mnogo bolj naklonjene v primerjavi z Janševo vlado, ki se je v bistvu morala v prvi minuti soočiti z globalno zdravstveno krizo, medtem ko vlada Šarca večjega izziva tekom vladanja ni imela, saj so bile gospodarske razmere v njenem času zelo ugodne. Šarčeva vlada se ugodnim razmeram navkljub ni lotila nobene izmed večjih potrebnih reform, z izjemo reforme prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri kateri pa si je takoj polomila zobe.
“Prav tako vladi g. Šarca in g. Janše težko primerjamo z notranjepolitičnega vidika, saj je bilo opozicijsko delovanje v času vlade g. Šarca bistveno bolj blago- po ena interpelacija in ustavna obtožba, v primerjavi z opozicijskim delovanjem v času vlade g. Janše- tri interpelacije v 2020, 3 že vložene interpelacije v 2021 in ena konstruktivna nezaupnica; pri tem protestov dela prebivalstva in civilne družbe sploh ne omenjam,” je opozoril profesor politologije dr. Haček.
Lahko pa primerjamo Šarčevo vlado tudi s prejšnjimi vladami in sicer z vidika zakonodajne aktivnosti koalicije v državnem zboru. “Tukaj se iz javno dostopnih podatkov državnega zbora vidi, da je bila vlada g. Šarca po številu obravnavanih zakonov in drugih pravnih aktov v državnem zboru najmanj aktivna vlada od osamosvojitve naprej oziroma povedano drugače, je v času vlade g. Šarca državni zbor sprejel najmanj zakonov in drugih pravnih aktov,” je še komentiral doktor politologije in povedal, da se v času Šarčeve vlade obravnavali 91 zakonov in drugih pravnih aktov, medtem ko so jih v času vlade Mira Cerarja obravnavali 371, v času vlade Boruta Pahorja 358, v času prve vlade Janeza Janše pa kar 469.
Šarčevi vladi so sicer očitali tudi neprimerno ekonomsko politiko, ki so jo prebivalci Slovenije hitro občutili na lastni koži. Na začetku mandata je namreč dvignil minimalno plačo ter da bi ohranili socialni mir, sklenil tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem. Ob tem pa ni zagotovil dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki so s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev: “Tukaj govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele. S tem ste tako zelo elegantno vse breme dviga plač prenesli na uporabnike storitev …, da o tem, da ste dejansko povečali breme tudi občinam, niti ne govorim,” je Šarcu očitala poslanka SDS, Suzana Lep Šimenko. No, medtem ko so se pod Šarčevo vlado cene vrtcev višale, pa je Janševa vlada sprejela novelo zakona, ki ponovno uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka in vse nadaljnje otroke v družini.
Vlada Janeza Janše dela za ljudi
Med epidemijo koronavirusa je aktualna vlada, poleg brezplačnega vrtca za drugega otroka, poskrbela tudi za nižje cene goriv in nižje kazni za prehitro vožnjo – te so bile nesorazmerno visoke, glede na slovensko povprečno plačo. “Pozdravljam vsako znižanje davkov, če bremena ne prevaljujemo na prihodnje generacije z rastjo javnega dolga in če nižjim davkom sledi tudi racionalizacija javnega sektorja,” je dejal ekonomist Anže Burger. Država mora tako na nek način tudi napolniti državno blagajno, da s z ukrepi ne povečuje javno-finančnega dolga. Državno blagajno bo vlada tako lahko napolnila s spremenjenim davkom na motorna vozila, ki bo z novo uredbo omogočal registracijo tudi luksuznih vozil, kar bo prineslo dotok novih sredstev v državno blagajno. Po drugi strani pa so se motorna vozila, zaradi znižanja davka, za slovenskega kupca pocenila. V slabem letu delovanja se je aktualna vlada odločila poseči v problematike, ki so bile mnogo let zanemarjane.
Med drugim je bilo najbolj zanemarjano področje črpanja evropskih sredstev in oskrbe starejših občanov v domovih za ostarele. Zunanja politika je dobila svoj nov zagon, po mnogo letih pa smo bili deležni tudi obiska ameriškega državnega sekretarja. Ugodna zunanja politika je vplivala tudi na številne projekte, kot je denimo daljnovod Cirkovce-Pince, storjeni pa so bili tudi prvi koraki v smeri izgradnje projekta Emonika. V letu 2020 so na ministrstvu za infrastrukturo počrpali 93 odstotkov razpoložljivih sredstev na področju Evropske kohezijske politike. Največji delež glede na načrtovana sredstva v proračunu do sedaj. Denimo leta 2016 je prejšnja vlada počrpala le 117 milijonov evrov evropskih sredstev, nekoliko več pa ob ugodni gospodarski rasti leta 2018, in sicer 408 milijonov evrov. Velik uspeh premierja Janeza Janše je bil dosežen v Bruslju, ko je po številnih soglasjih pripomogel najprej k dosegu rekordnih evropskih sredstev za okrevanje in razvoj, kasneje pa še z znamenitim sporazumom, ko so države članice dosegle sporazum o pogojevanju sredstev z vladavino prava.
Na področju infrastrukture, je v Sloveniji dogajanje res pestro
Poleg dogovarjanj v smeri razvoja in izgradnje drugega tira, se na ministrstvu za infrastrukturo zavedajo pomembnosti pristanišča v Luki Koper. Za razvoj pristanišča, je minister Jernej Vrtovec z županom občine Ankaran, Gregorjem Strmčnikom podpisal pet pogodb za razvoj pristanišča in pismo o nameri, s katerim sta se zavezala k sodelovanju pri nadaljnjem razvoju pristanišča in lokalne skupnosti. Načrtovani električni daljnovod dvakrat po 400 kV Cirkovce–Pince, ki predstavlja del povezave Slovenija–Madžarska–Hrvaška, je ena glavnih prioritet Vlade Republike Slovenije v razvoju slovenske energetske infrastrukture. Daljnovod bo vzpostavil prvo meddržavno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske, povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, prenosnega omrežja in uvozne prenosne zmogljivosti ter ob nepredvidenih dogodkih ali obratovalnih težavah izboljšal zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji.
Primerjava med prejšnjo in sedanjo vlado je težka, ker bi z njo diskvalificirali slednjo, je mnenja analitik Boštjan M. Turk: “No, lahko rečemo, da je sedanja vlada vse tisto, kar ni bila prejšnja. Je odgovorna, v njej vlada kohezija ter deluje optimalno.” Ne smemo pozabiti, da je gospodarstvo iz korona krize izšlo več ali manj nedotaknjeno, v terciarnem sektorju, predvsem v gostinstvu ter turizmu pa spričo državnih subvencij ni prišlo do katastrofe. Slovenijo rešuje tudi spretnost pogajalcev v Bruslju, ki so uspeli izboriti veliko sredstev iz tako imenovanih protikoronskih ukrepov. Šlo je za več kot 10 milijard evrov, kar je skoraj toliko kot en letni proračun RS. Vlada odpira tudi razvojna vprašanja, pri čemer je infrastruktura na prvem mestu. Gradi se tretja razvojna os, načrtuje se preureditev železniškega prometa (predvsem proga Ljubljana-Celje) in njegova modernizacija. “Poseben presežek je Ministrstvo za zunanje zadeve,” je še opozoril Turk in dodal, da tako proaktivne zunanje politike nismo imeli od osamosvojitve naprej. “Ta vlada je složna, menjav ministrov skoraj ni, razen DeSUS-a, kar je vse razlika s prejšnjo vlado, kjer so se ministri menjali po tekočem traku, do končnega fiaska. Šarčeva vlada je utemeljila koalicijske prepire kot stalnico delovnega vsakdanjika, sedanja vlada deluje enotno, kdaj ni soglasja na nivoju posameznih poslancev, predvsem pri DeSUS-u. A ker pri DeSUS-u ni soglasja o tem, kaj bi sploh, počeli, delali in bili, je to na nek način logično.” Turk je še poudaril, da se je hkrati ta vlada znašla v totalni vojni, ki jo javni mediji vodijo zoper ukrepe, ki jih v boju proti epidemiji podvzema: “Dovoljena so vsa sredstva: Goebbels, minister propagande se iz tistega kroga pekla, kjer se pražijo lažnivci, s ponosom ozira na RTV SLO in druge večinske medije, saj izpolnjujejo njegova najbolj drzna priporočila.“
Aktualna vlada je je celovito prenovila našo zunanjo politiko
Marjan Šarec pa ni slabo vladal le doma, od rok mu niso šle niti zunanjepolitične aktivnosti. Razen v njegovih priljubljenih destinacijah, Srbiji in Rusiji, ga sploh niso poznali, kar se je izkazalo, ko je Reutersov ob njegovem odstopu članek opremil kar s sliko hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Šarec se je kot predsednik vlade bolj redko odpravil v tujino, je pa z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem odšel v Rusijo, kjer se je srečal z ruskim premierjem Dimitrijem Medvedjevom. Nova vlada na čelu z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem pa je celovito prenovila našo zunanjo politiko. Ta je v slabem letu postala samozavestna, njena zavezništva so postala okrepljena po vseh državah v svetu, s katerimi si delimo vrednote in interese. Po desetih letih je Slovenija utrdila odnose tudi z ZDA, saj so bili v tem času bolj na trhlih tleh, saj se je Slovenija raje spogledovala z bolj nedemokratičnimi sistemi.
Kot so dejali koalicijski partnerji, vlada učinkovito rešuje problematike in izpolnjuje koalicijske zaveze, zato njeni partnerji nimajo nobene želje po izstopu. Tu lahko omenimo ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je večkrat povedal, je sedaj minister v tretji vladi in da mora priznati, da tako operativno, strokovno in efektivno niso delali še v nobeni. “V tem trenutku se mu zdi neodgovorno razmišljati o nekih novih opcijah, danes je čas, da se lotimo boja proti koronavirusu, da je vsem treba zagotoviti, da bodo lahko spet normalno živeli naprej. Danes ni čas za politične igrice,” je poudaril minister. Do samega predsedovanja v Svetu EU vladi za izpolnitev vseh zavez tako manjka le še sprejetje demografskega sklada in legalizacija konoplje v medicinske namene, v čemer vidijo dober gospodarski potencial za razvoj podeželja, poleg same zmage nad epidemijo.
