Ekonomist dr. Igor Masten je na Twitterju komentiral del programa t. i. Koalicije ustavnega loka, ki ga je na svojem blogu objavil nesojeni mandatar leve opozicije Jože P. Damijan. Pri tem je ugotovil, da gre za »velik kup nesmislov na majhnem prostoru«.
Samooklicana koalicija KUL (LMŠ, SD, Levica in SD) se že nekaj mesecev predstavlja kot domnevna rešiteljica izpod Janševe vlade. Pri tem ima vrsto težav, saj je vsakemu poznavalcu slovenskega političnega prostora jasno, da ne gre za alternativo, ampak prej za destruktivo. Parlamentarne večine, za katero je Jože P. Damijan že večkrat dejal, da jo imajo, v resnici nimajo. Program, ki ga je nedavno na svojem blogu predstavil, pa v večjem delu posnema tisto, kar vlada že mesece aktivno počne. Del tega programa pa je na svojem profilu na Twitterju strokovno od točke do točke raztrgal redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ekonomist dr. Igor Masten.
Vsebinska kritika programa
Dr. Masten je v osmih alinejah na delce razstavil domnevno »močnejši del programa koalicije KUL« t. i. likvidnostno shemo. Najprej je izpostavil neskladnost predloga z začasnim okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v koronavirusni krizi tako glede ročnosti kot obrestnih mer. Naslednjo točko, »vloge preko interneta« je komentiral, da se to le sliši »kul in digitalno«, vendar v praksi pomeni, da bi moralo 14 bank delati 14 aplikacij, stroški bi bili visoki, izvajalcev pa je na trgu samo nekaj. Cinično je dodal, da banke komaj čakajo in da bo prej cepivo v trafikah, kot bi bili KUL digitalni. Komentiral je tudi predlog KUL, da se izvajanje prenese na banke. Banke, je opozoril, že zdaj izvajajo shemo, zdaj naj se pa izvajanje sheme prenese nanje? KUL predlaga tudi, da bi banka SID prevzela obveznosti do bank. Masten je komentiral, da imajo do bank obveznosti le posojilojemalci. Vprašal se je, ali bi to pomenilo, da bi SID prevzela obveznost odplačevanja posojil. Zavrnil je smiselnost zavračanja moratorijev, kot predlaga KUL, saj se jih prav podjetja iz Slovenije najbolj poslužujejo, hkrati pa je Evropska bančna agencija pred kratkim objavila navodila za nadaljevanje ugodne regulatorne obravnave moratorijev.
Ta del programa je skupek nesmislov
Za vrhunec nesmislov pa je Masten imenoval to, da bo država neizterjana posojila (zakaj bi jih banke sploh izterjale, če dobijo vrnjenih 90 odstotkov) konvertirala v lastniške deleže. To bi po njegovem pomenilo, da bi neki DUTB 2 gospodaril z deleži po malih družinskih podjetjih in lokalih. Ta opcija na equity pa bi bil glavni razlog nedelovanja sheme. Predlog konverzije v lastniški delež je po Mastenovem mnenju v nasprotju z zakonodajo o finančnem poslovanju podjetij. Sprožil bi se plaz sodnih sporov, ki bi zaposloval slovenska sodišča naslednjih 15 let. Dr. Masten je svojo razlago sklenil s tvitom, v katerem je zapisal, da ima del programa o likvidnostni shemi 117 besed. Dodal je, da je bil do sedaj prepričan, da je fizično nemogoče skupaj napisati toliko nesmislov. Vprašal se je, kaj šele mora biti v preostalih 32 tisoč besedah.
Od neoliberalca do kaviarsocialista
No, kot vemo, je Jože P. Damijan v zadnjih dveh desetletjih naredil preobrat od t. i. neoliberalca do ekonomskega skrajnega levičarja Mencingerjevega tipa. O tem smo posebej pisali v prejšnji številki Demokracije. Naj ob tem samo spomnimo, kako se je še 28. januarja 2010 v intervjuju za našo revijo kot pravi »neoliberalec« zavzemal za popoln umik države iz gospodarstva. »V Sloveniji še ni prišlo do popolne privatizacije, in dokler ne bo vse gospodarstvo privatizirano, bo politika tako privlačna zadeva, saj si politiki obetajo, da bodo lahko prek nje obvladovali številna podjetja v neposredni ali posredni lasti ter tako sebi in svojim osebnim ali strankarskim kolegom omogočili pridobiti materialne koristi.« V tistem intervjuju je Damijan še ostro kritiziral takrat levo vlado, ki jo je vodil Borut Pahor in so jo sestavljale stranke SD, Zares, DeSUS in LDS, saj je po njegovo v času takratne finančno-gospodarske krize vse »naredila z zamudo in zelo slabo«. No, kot vemo, je v naslednjih letih obrnil ploščo in zadnja leta se zagrizeno zavzema za večjo vlogo države v gospodarstvu in politično podpira skrajno levico. Se pravi, da je v precejšnjim meri proti liberalnemu kapitalizmu, kot se je nedavno v pismu delegatom proti njemu izrekel tudi Karl Erjavec.
Novi stari predsednik DeSUS
V soboto se je sklenil izredni volilni kongres stranke DeSUS, ki je zaradi epidemije COVID-19 potekal dopisno. Ob preštevanju glasov je postalo jasno, da se Karl Erjavec po slabem letu vrača na vrh te stranke. Peti mandat mu je zaupalo 146 delegatov, protikandidat Srečko Felix Krope pa je dobil 71 glasov. Pri tem je bilo še okoli 25 ponarejenih glasovnic, ki so jih že pred štetjem izločili. Za podpredsednico in podpredsednika stranke so izvolili Ireno Majcen, Antona Balažka in Brigito Čokl. A Erjavec je že v izhodišču oslabljen, saj sta ga podprli le dve tretjini delegatov, eno tretjino pa je dobil kandidat, ki je v javnosti le malo znan. Iz Erjavčevih besed, ki jih je izrekel takoj po kongresu, je težko reči, v katero smer bo povlekel stranko, a jasno je, da hitre odločitve ne bo, saj ima DeSUS v tej vladi pomembno vlogo, medtem ko bi bila njena vloga v levi koalicijski navezi realno gledano precej manjša. Poleg tega je očitno, da glavno vlogo igra poslanska skupina, ki se zaveda, da so znotraj te vladne koalicije kljub ideološkim razlikam že veliko dosegli in še bodo, medtem ko bi se v levi vladi znašli »v leru« …
Domneve, naj bi Erjavec namesto Damjana postal kandidat za levega mandatarja, so politično nerealne, a v slovenskem prostoru, kjer igra pomembno vlogo t. i. globoka država, je vse mogoče. Tudi take bizarnosti, kot je bil nedavni sramotni govor Spomenke Hribar ob 30. obletnici podpisa sporazuma strank o skupnem nastopu na plebiscitu. Realno gledano se stranki tako splača ostati v sedanji vladi, ki je strateško vodena, operativna in učinkovita. Vse, kar se ta čas kaže kot domnevna alternativa, je namreč vse prej kot to. Je kvečjemu pot v pogubo …
Analitiki o politični realnosti
Matevž Tomšič: »Levičarji želijo izrabiti izredne razmere za uvajanje revolucionarnih ukrepov. Zgodovina se očitno ponavlja. /…/ Samozvani mandatar se je hvalil, da ima dovolj glasov za izvolitev, sedaj pa je priznal, da jih nima. Ali še komu ni jasno, da gre za navadnega bleferja?«
Aljuš Pertinač: »KUL niti za en dan ne more skriti, da so skupaj na silo, po sili razmer, da se med sabo ne marajo in da niti vsi skupaj niti vsak zase nimajo blage veze, kaj bi sploh radi. Tako se vsak dan na novo sestavljajo in razstavljajo ter besno reagirajo na vsako pasjo bombico, ki jim jo vrže Janša.«
Tomaž Štih: »Nisem vedel, da so Karlu Erjavcu partizani zverinsko umorili dedka in njegovega brata in je posredno zato njegov oče Viktor emigriral iz Jugoslavije. Glede na to, da v DeSUS vrača vrednote NOB, je dobro vprašanje, ali na družino gleda kot na domače izdajalce ali kot na napako NOB.«
Miro Haček: »Počasi bo pač treba pošteno povedati, da klasične slovenske socialdemokracije skoraj ni več. Velika večina ljudi, ki so se prigrizli v vodstvo SD, pač po duši mnogo bolj sodi v Levico, in to se vedno bolj vidi tako v tistem, kar povedo, kot v tistem, kar (ne) delajo.«
Vir: Twitter
