»V zadnjem času so se varnostne razmere v okolici Evrope in znotraj nje bistveno spremenile. Ponovna uvedba naborništva je zato nujna,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Aleš Hojs.
Zadnje generacije slovenskih nabornikov so vojaški rok odslužile spomladi leta 2004. Od takrat naprej, ko je Slovenija vstopila v Nato, ima država poklicne vojake. Zaradi nenehnega rezanja sredstev za Slovensko vojsko in upadanja števila vojakov Slovenska vojska danes ni več zmožna izpolnjevati svojih nalog, kaj šele braniti domovine v primeru oboroženega napada. Ob tem pa spomnimo, da živimo v času, ko so varnostne razmere v ne tako daljni okolici Evrope precej kritične. Prav zato smo v Slovenski demokratski stranki predlagali ponovno uvedbo naborništva v obliki 6-mesečnega obveznega služenja vojaškega roka, ki bi po naši oceni prinesla Slovensko vojsko, na katero bomo ponosni. V zvezi s predlogom SDS je včeraj za radio Ognjišče spregovoril tudi predsednik odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs.
Hojs je uvodoma spomnil, da smo v SDS v zadnjih letih že večkrat poskušali z zakonodajnimi predlogi, ki bi uredile razmere v Slovenski vojski. Spomnil je na predlog izpred štirih let o nacionalni gardi, ki bi bila vojska, ki bi nekako pomagala profesionalni vojski v primeru zaostrenih razmer. Prav tako smo v SDS predlagali, da se vojaki izvzamejo iz plačila v javnem sektorju, kar bi jim omogočilo boljše in pravičnejše plačilo, »a na žalost so bili vsi naši predlogi tako ali drugače zavrnjeni«.
»V zadnjem času so se varnostne razmere bistveno spremenile, samo če pogledate stanje v okolici Evrope, ali pa stanje znotraj Evrope z vsemi terorističnimi napadi,« opozarja Hojs, ki se mu zdi ponovna uvedba naborništva, ki ga poznajo tudi v starih članicah EU, nujna. Ob tem dodaja, da vnovična uvedba nabornikov nikakor ne pomeni težnje po izstopu Slovenije iz Nata, kakor nekateri skušajo prikazati ta predlog. O takšnem predlogu v SDS nismo nikoli razmišljali, »biti član tako eminentnega varnostnega kluba, kot je zveza Nato, je privilegij«. Dodaja, da se za izstop iz Nata zavzema predvsem stranka Levica, katere program zajema še številne druge kontroverzne zaveze: »Zaplemba premoženja, enormne obdavčitve najbogatejših, zaplemba stanovanj, uvedli bi rdečo državo. Meni se zdijo taki predlogi popolnoma nekredibilni, a verjamem, da je večina Slovencev zdravorazumnih.«
Nekdanji obrambni minister je razložil, da SDS predlaga polletno služenje obveznega vojaškega roka, ki bi bilo obvezno le za fante, dekleta pa bi imela možnost prostovoljnega služenja. Prav tako smo v SDS opredelili razliko med civilnim služenjem in tistim, ki dejansko pomeni služenje vojski. »Ker se zavedamo, da je kljub temu treba omogočiti civilno služenje, smo povzeli avstrijski sistem, kar pomeni, da je služenje v civilni obliki daljše od služenja v vojaški obliki,« je še pojasnil Hojs.
»Poklicno vojsko puščamo kot tisto zdravo jedro, tisto najbolj pomembno jedro z obema brigadama znotraj sestave Slovenske vojske,« je nadaljeval Hojs, ki je prepričan, da bo uvedba naborništva prispevala k ustrezni rekrutaciji tistih fantov, ki bi želeli svojo kariero nadaljevati v poklicni vojski, kar bi povečalo število poklicnih vojakov, ki zadnja leta ne presega številke 8000. Ob tem opozarja, da bi ob trenutnem stanju in kapacitetah Slovenske vojske letno lahko rekrutirali od 600 do največ 1000 nabornikov letno, »kar je naravnost sramotno. Letno bi morali sprejeti 6-7 tisoč rekrutov, na kar v tem trenutku zagotovo nismo pripravljeni.« Po ocenah generalštaba bi Slovenijo to stalo okoli 30 milijonov na leto, »to torej niso zneski, ki bi bodli v oči, nenazadnje so bili v zadnjih letih za Slovensko vojsko zagotovljeni celo nekaj višji zneski, vprašanje pa je, za kaj so jih porabili.«
Kot pravi Hojs zaenkrat ni uradnega mnenja s strani vodstva Slovenske vojske glede naborništva, »saj smo več kot leto dni čakali na t.i. Belo knjigo, ki se nikakor ni rodila, zaradi česar je tudi naš predlog kar nekaj časa čakal v predalih«. Če gre sklepati po izjavah načelnikov, torej od generala Božiča do še nekaterih, pa v večji ali manjši meri podpirajo idejo o podpornem sistemu, kot je lahko naborništvo, ki bi lahko služilo z ustrezno rekrutacijo profesionalnega vojaškega kadra.
Aleš Hojs je zaključil, da bi v primeru predloga o ponovni uvedbi naborništva lahko bila politična volja hitro izkazana, saj gre samo za ponovno aktivacijo nekaterih členov iz Zakona o vojaški obveznosti, kjer ni potrebna dvotretjinska večina: »Če bi ta politična volja bila, bi po naši oceni lahko zakon bil sprejet v nekaj mesecih, potem povsem realno pa je, da bi se Slovenska vojska na tako zadevo lahko pripravila po naši oceni v dobrem letu dni.«
