-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Večina ameriških finančnih voditeljev ostaja prepričana v Trumpovo volilno zmago novembra 2020

Ameriški predsednik Donald Trump v vseh zadnjih anketah zaostaja za vodilnimi demokratskimi predsedniškimi kandidati na čelu z Joejem Bidnom, vendar pa to ne moti ameriških finančnih voditeljev, ki so še vedno večinoma trdno prepričani, da bo Trump novembra 2020 osvojil še drugi predsedniški mandat. Podobno menijo tudi številni politični analitiki, saj so demokratski predsedniški kandidati zelo neprepričljivi.

Anketa televizije CNBC med člani Globalnega sveta glavnih finančnih direktorjev kaže, da sta več kot dve tretjini prepričani, da bo Trump znova zmagal. Okrog četrtina pa meni, da bo to uspelo Bidnu. Tudi ta anketa je sicer podobno zanesljiva, kot so bile tiste leta 2016, ki so napovedovale zmago demokratke Hillary Clinton in poraz Trumpa. Iste ankete med finančnimi voditelji so namreč pred volitvami 2016 napovedovale, da Trump nima nobenih možnosti za zmago.

Finančni voditelji v anketi večinoma pravijo, da je Trumpova trgovinska politika ni ravno dobra za njihova podjetja, vendar pa prav tako večina nima bojazni, da se bo v ZDA recesija začela že leta 2020. Večina okrog 65 odstotkov vprašanih jih prav tako meni, da Trumpov pritisk na centralno banko Federal Reserve, naj zniža obrestne mere, ni upravičen.

Na televiziji so se soočili demokratski predsedniški kandidati

Deseterica demokratskih predsedniških kandidatov, ki se je uspela uvrstiti na tretje televizijsko soočenje, se je v četrtek zvečer v Houstonu po uvodnih pomirljivih tonih v imenu enotnosti proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu spopadla okrog zdravstva, vodilni 76-letni Joe Biden pa je bil deležen posrednega napada zaradi svojih let.

Tokrat je bila prvič na odru skupaj vodilna trojica kandidatov, poleg Bidna še senator Bernard Sanders in senatorka Elizabeth Warren. Ta je uvodni del soočenja začela z razpravo o tem, kako vsem Američanom zagotoviti dostopno zdravstveno zavarovanje. V ofenzivo je tokrat stopil najprej Biden, ki je načrt Sandersa in Warrenove za ukinitev zasebnega zdravstva zavrnil kot predrag.

Sam pravi, da bo nadgradil reformo predsednika Baracka Obame in porabil manj kot 800 milijard dolarjev, načrt nasprotnikov pa naj bi stal več kot 30.000 milijard dolarjev. Tako Sanders kot Warrenova sta vztrajala, da Američani že zdaj preveč plačujejo za zdravstvo zaradi dobičkov farmacevtske in zavarovalniške industrije, splošno zdravstveno varstvo pa jim bo stroške na koncu znižalo ne glede na morebitne višje premije, o čemer sicer nista želela naravnost govoriti.

Biden je Sandersa označil za socialista, kar na veliko poudarjajo republikanci, ki s to oznako barvajo celotno druščino demokratskih kandidatov, ki se potegujejo za to, da bodo novembra leta 2020 dobili priložnost strmoglaviti predsednika Trumpa.

Sanders je Bidenu vrnil z besedami, da je podprl vojno v Iraku leta 2003, sam pa ni nikoli verjel predsedniku Georgu Bushu mlajšemu in podpredsedniku Dicku Cheneyju, kar naj bi mu Biden celo priznal. Senatorka iz Kalifornije Kamala Harris si Bidena tokrat ni privoščila kot na prvem soočenju, zato pa je vskočil nekdanji minister za stanovanja Julian Castro, ki ga je napadel, da se ne spomni, kaj je rekel pred dvema minutama.

Biden je dejal, da bo njegova zdravstvena reforma omogočila vsem brez zdravstvenega zavarovanja, da kupijo zavarovanje po obstoječem sistemu zavarovanja starejših medicare, nato se je popravil in dodal, da bodo vsi brez zavarovanja avtomatično zavarovani v tem sistemu. Castro je poudaril, da njegov načrt predvideva avtomatično zavarovanje po tem sistemu, ne pa kot Bidnov načrt, po katerem bodo morali Američani za to plačati.

Biden ga je skušal popraviti, Castro pa je namignil na Bidnovo starost in njegove jezikovne spodrsljaje, ki jih bo Trump zanesljivo izkoristil, če se bosta kdaj soočila. Nekateri demokrati so bili ogorčeni nad Castrom, drugi pa v njegovih izjavah ne vidijo problema in opozarjajo, da s Trumpom ne bo milosti in morajo biti vsi kandidati pripravljeni na nizke udarce.

Župan mesta v Indiani Pete Buttigieg je po Castrovem napadu pripomnil, da ljudje zaradi tega ne marajo politikov, Castro pa mu je odvrnil, da je taka pač predsedniška politika oziroma kampanja. Castro si je Bidna privoščil še kasneje, ko so govorili o priseljevanju in je nekdanji podpredsednik ZDA dobil vprašanje o tem, da je Obamova vlada izgnala iz ZDA tri milijone ljudi ali največ od vseh predhodnikov.

Biden se je skušal izmuzniti, da sam pač ni bil predsednik, Castro pa ga je opozoril, da vedno poudarja sodelovanje z Obamo, ko gre za kaj dobrega, ko pa gre za pomanjkljivosti, se izgovarja, da ni imel glavne besede.

V uvodnem delu je največ navdušenja požel poslovnež Andrew Yang, ki je dejal, da bo za razliko od politikov, ki jemljejo denar od volivcev, desetim družinam v ZDA eno leto plačeval mesečno rento po 1000 dolarjev, kar je ob splošnem smehu izzvalo Buttigiegov komentar, da gre za izvirno idejo. Vsi drugi pa so v uvodnem delu poudarjali, da jih druži več kot deli in je najpomembneje poskrbeti, da bo imel Trump le en štiriletni mandat.

Amy Klobuchar igrala vlogo mirovne posrednice

Senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar je skozi soočenje igrala vlogo mirovne posrednice in med drugim Trumpa označila za lažnivca, kar je storila tudi Harrisova, ki je omenila njegovih 12.000 laži in mu priporočila, da še naprej gleda le Fox News. Harrisova je kasneje ob debati okrog nasilja s strelnim orožjem dejala, da Trump sicer ni izstrelil nabojev ob nedavnem napadu na priseljence v El Pasu, vendar je s tvitanjem proti priseljencem priskrbel strelivo.

Pomirljiv in na trenutke poln humorja je bil tudi senator iz New Jerseyja Cory Booker, ki se ni spuščal v podrobnosti okrog zdravstvene reforme, ampak je dejal, da si vsi skupaj želijo dostopno zavarovanje za vse, na položaju predsednika pa si bo prizadeval, da se to doseže tako ali drugače.

Pri drugih vprašanjih so bili vsi kandidati na isti valovni dolžini, pri orožju pa je izstopal nekdanji teksaški kongresnik Beto O’Rourke, ki je najbolj odločno napovedal, da bo Američanom odvzel polavtomatsko orožje, ki se najbolj uporablja v množičnih strelskih pokolih. Biden je dejal, da to ne gre, ker ni v skladu z ustavo.

Harrisova ga je malce zbodla in ga vzpodbudila, naj raje kot to, kaj ne gre, pove geslo Obamove kampanje – “zmoremo”. Pri tem je opozorila, da je nekaj hudo narobe z državo v kateri morajo imeti majhni otroci redne vaje, kako preživeti v primeru strelskega napada na šoli. Klobucharjeva glede tega predlaga prostovoljni program odkupa orožja in je opozorila na dejstvo, da republikanska večina v senatu skupaj s predsednikom zavrača vse ukrepe, ki imajo večinsko podporo Američanov.

Naslednje televizijsko soočenje bo oktobra v Ohiu, nanj pa se je uspelo uvrstiti več kot desetim kandidatom in bo morda ponovno potekalo v dveh dneh, tako kot prvi dve soočenji. Trump soočenja ni sproti tvital, iz njegovega tabora pa je prišlo sporočilo, da soočenje ni prineslo nič novega in da bo Trump brez težav prevladal proti vsakemu od demokratov, ki so bili na odru. Nedvomno pa bo kdorkoli od njih težko premagal Trumpa.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine