Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs), ki ji predseduje Matej Tonin, je že aprila letos prejela prijavo nezakonite obveščevalne dejavnosti Sove in zahtevo po nadzoru v skladu z zakonom Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Prijavo je Knovsu poslal Niko Pušnik, okrožni državni tožilec na gospodarskem oddelku Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, kjer dela od leta 2010. Kot pravi, je njegovo delo samo po sebi zahtevno zaradi nedodelane materialne in procesne kazenske zakonodaje in zmedene sodne prakse. V dopisu razloži, da je v letu 2015, ko je z mariborskega tožilstva moral oditi takratni vodja gospodarskega oddelka Boris Marčič, od njega prevzel nekaj njegovih zadev zoper Franca Kanglerja. Mariborski tožilec piše, da mu je po tem, ko je zavrgel eno kazensko ovadbo in delno umaknil obtožni predlog v zadevi »Astrid Bah«, ter umaknil obtožni predlog v zadevi »pohorske livade«, saj kazenski pregon ni bil zahtevan v dveletnem roku in so prisluhi postali nezakonit dokaz, Sova začela intenzivno prisluškovati in mu slediti, poroča POP TV.
Kot še pravi mariborski tožilec, je njegov kolega L.M., verjetno po naročilu nekoga z vrha, zoper njega izvajal mobing, pri čemer je L.M. predočal, kaj je omenjeni mariborski tožilec kje kaj rekel. Kot pravi so stvari šle tako daleč, da je bila zadeva tudi osebno motivirana, saj je na njegovo nesrečo mariborski tožilec v avtomobilu povedal svoji ženi nekaj o zasebnosti kolega L.M. Povsem verjetno pa je bil tovrstni nadzor ali pregon v interesu tudi takratnega vodje ODT Draga Škete zaradi boljših referenc, ki jih je imel omenjeni mariborski tožilec, zato se je Šketa bal za svoj stolček, še piše v prijavi.
Očitno pa mariborski tožilec N.P. ni podlegel pritiskom in ni zapustil tožilskih vrst, zato je sova zadevo nadaljevala in prešla v naslednjo fazo, ko so se, tako ogorčeni mariborski tožilec, s »prisluhi« začeli informirati tudi posamezniki, kot so prijatelji, sorodniki, sodniki, ki jih je tožilec v razgovorih omenjal. Kot piše v dopisu, so mu ljudje celo sami povedali, kaj in kje je kaj rekel.
Karikirano rečeno, so se zoper njega izvajali odkriti preiskovalni ukrepi, ki jih je koordiniral njegov tožilski kolega L.M., ki bi se moral ukvarjati s pregonom bančnega kriminala. A kot kaže, se raje ukvarja s pregonom tožilskega kolega.
Mariborski tožilec v prijavi Knovsu še zapiše, da upravičeno sklepa, da to prisluškovanje delo Sove, saj samo policija in Sova razpolagata s tovrstnimi tehničnimi sredstvi. Močno pa dvomi, da bi si policija upala kaj takega, pa tudi ne ve, zakaj bi mu policija to počela, saj po njegovi oceni odlično sodelujejo.
In kje vse se mu prisluškuje? V prostorih tožilstva, na stacionarnem službenem telefonu, doma, na domačem naslov, pri njegovi tašči, na naslovu njegovih staršev, v njegovem in ženinem avtomobilu ter celo na tenis igrišču blizu njegovega doma, prav tako preko IMSI lovilcev tudi mobilnemu telefonu, kjer spremljajo promet SMS sporočil njegovega in ženinega telefona. In ne samo to, tudi brskali so mu po osebnem računalniku in preko njegove znanke sporočali, kaj ima na njem.
Kot še lahko beremo, mu je tožilski kolega L.M. sam rekel, »da ga imajo gor in naj si pomaga kakor ve in zna, saj je tožilec«.
Izvemo še, da mu je to, da ga »imajo gor« potrdil ob obisku leta 2016 tudi takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer in to z razlogom, »da oni vejo, kaj on misli«. O tem je obvestil tudi sedanjega GDT Draga Šketa, ki pa mu, pričakovano, ni odgovoril, saj je bil Šketa tudi sam uporabnik teh prisluhov ter ga je v pisarni zvezi s tem celo provociral. Zaradi pisanja so morali ob priliki zdravstvenega pregleda opraviti tudi psihološka testiranja.
Mariborski okrožni tožilec še razloži, kako enostavna je metoda dela obveščevalcev. Snemajo pogovore, če karkoli rečem o kom tretjem, znancih, prijateljih, sodnikih, le temu pošljejo SMS ali ga osebno kontaktirajo in si ga tako pridobijo. Nato poskrbijo, da ga ljudje nekje čakajo in provocirajo. Tako dobiš občutek, da si nadzorovan, hkrati pa to metodo uporabijo za osebno diskvalifikacijo in osebno maščevanje. Da je šlo to provociranje tako daleč da so mu v hotelih ponoči preko prenosnega telefona prižgali televizijo, ko je kdaj kaj ‘bentil’ čez sodišče, pa so ga klicali na prenosni telefon, pri čemer so se mu na zaslonu izpisovale telefonske številke tujih držav Maroka, Španije,…
Prav tako je doživljal medijsko nadlegovanje, ko je moral umakniti del obtožb v zadevi »Mihelčič«, so ga poklicali v uredništvo Večer, da je ta objavil njegovo celostransko fotografijo, ob tem pa so mu sporočili, da je to bilo zaradi tega, da si ga bodo ljudje zapomnili po umikih, kar naj bi bila celo izjava L.M. osebno.
Kot ugotavlja mariborski okrožni tožilec, se mu to dogaja, ker se je očitno zameril Sovi, ki je bila v sporu s Francom Kanglerjem. Namreč, ko se je represivni aparat, Sova in policija, odločil, da je potrebno Kanglerja zrušiti, se je neki tožilec odločil, da ga ne bo procesiral, ker to ne bi bilo zakonito. In zaradi take »samovoljne« odločitve mu je bilo potrebno zagreniti življenje, še piše v prijavi.
Vse to je sistemski problem, saj pravna država obstoji in pade na neodvisnosti sodstva. »Kako naj bo sodstvo neodvisno, če kazenski pregon izvajajo prestrašeni tožilci, tožilci, ki se jim prisluškuje in so pod pritiskom?«
»Ali če hočete korektno, na mene kot tožilca v zadevah Kangler, se je izvajal in se še izvaja pritisk z zavrženimi ”udbovskimi metodami”. To je sramota za Slovenijo, to je sramota za slovensko pravosodje in je sramota za tožilsko organizacijo. Enkrat je pač vsega dovolj in enkrat pač ”maske morajo pasti z obrazov” in zadevam je potrebno reči bobu-bob,« poudari mariborski okrožni tožilec, ki vztraja pri tej izjavi, čeprav bo obveščevalno-tožilska naveza poslala nekoga na Pohorje, da ga fizično utiša.
Prijavo Knovsu konča z opozorilom, da je tudi on sam, čeprav je tožilec, človek z ustavo zagotovljenimi pravicami, in bi bil slab tožilec, če bi o tem, kaj se dogaja, molčal. Tožilci so namreč varuhi zakonitosti, še pravi.
In ker so mu zaradi zgoraj opisanega kršene z ustavo zagotovljene pravice do zasebnosti in mu je onemogočeno samostojno in neodvisno opravljanje državno tožilske funkcije, predlaga Knovsu, da komisija opravi nadzor in ga o izsledkih obvesti.