Kandidat za ministra za kohezijo Zvonko Černač je pred člani odborov DZ za gospodarstvo in za zadeve EU ugotovil, da stanje na področju črpanja evropskih sredstev ni dobro. “Moja naloga bo, da bomo do konca leta 2023 počrpali vsa sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravili podlage za črpanje v novi,” je dejal.
Stanje na tem področju namreč ni dobro. “Je boljše kot pred letom in pol, a precej slabše, kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007-2013,” je ugotovil. Njegova naloga zato bo zagotoviti, da bo Slovenija počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravila vse podlage za novo, in sicer za tiste projekte, ki bodo dobri za ljudi ter bodo pomagali zmanjševati zaostanek v razvitosti med regijami.
V veljavnem programskem obdobju 2014-2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. “Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse,” je poudaril.
A če želimo do leta 2023 počrpati vsa sredstva, to pomeni najmanj 500 milijonov evrov na leto. To pomeni veliko težavo tako za državni kot občinske proračune, je ugotovil Černač in dodal, da utegne dinamiko črpanja dodatno otežiti epidemija novega kooronavirusa.
Bistvena se mu sicer zdi nova finančna perspektiva, glede katere dogovora na ravni EU še ni, vendar je finančni okvir bolj ali manj znan. Čeprav nekateri trdijo, da do dokončnega dogovora ni smiselno začeti pripravljati programov, pa Černač meni drugače. “S pripravami je treba začeti takoj, saj grob okvir imamo, znane so tudi vsebinske prioritete, na katerih bo vztrajala Evropska komisija,” je poudaril.
Ob tem se mu zdi smiselna priprava dveh ločenih operativnih programov za izvajanje kohezijske politike. Z enim programom za vzhodno in drugim za zahodno kohezijsko regijo bi lahko namreč vzhodnemu delu države pomagali pri dohitevanju razvojnega zaostanka. Operativni program – Slovenija ima trenutno le enega za celotno državo – je eden od ključnih dokumentov, ki so podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike v posamezni državi članici.
Glede same službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo bo vodil, če bo potrjen za ministra, je dejal, da morda potrebuje sanacijskega upravitelja. V letu in pol bo že peti minister na tem položaju, kar se mu ne zdi ravno najboljša popotnica. Da bo lahko uspešno delal, bosta ključna ministra za finance ter za okolje in prostor, pomembno se mu tudi zdi uživanje podpore predsednika vlade.
