Piše: Kavarna Hayek
»Glavni cilj je preprečiti vsako kritiko islama s pomočjo Kluba proti islamofobiji,« je lani zapisala nemška novinarka Zara Riffler, ki je specializirana za islam, in opozorila, da islamisti zato pretiravajo z diskriminacijo muslimanov v Evropi, da bi utišali kritike »religije miru«.
Soeren Kern je geopolitični analitik, ki se je poglobil v najnovejše letno poročilo o islamofobiji (sedmo po vrsti), ki ga napiše 35 regionalnih »znanstvenikov«, »strokovnjakov« in aktivistov »civilne družbe«, ki naj bi se ukvarjali z rasizmom in človekovimi pravicami. V posebnem poglavju je omenjena tudi Slovenija, o (domnevni) islamofobiji je poročala Maja Pucelj s Fakultete za organizacijske študije, ki je med drugim kot portal, ki uporablja islamofobno retoriko omenila tudi Demokracijo, Nova24TV in Kavarno Hayek. Ampak o tem malo kasneje.
O celotnem poročilu Kern piše, da Evropsko letno poročilo o islamofobiji (EIR) za leto 2022 (dokument na 584 straneh) lažno trdi, da je preganjanje muslimanov v Evropi vseprisotno. Staro celino se prikazuje kot nevarno za muslimane. Poročilo, ki poskuša politizirati »islamofobijo«, se zdi namenjeno spodbujanju dolgotrajnih prizadevanj islamistov za kriminalizacijo kritike islama na Zahodu. Nadaljnje objavljanje teh poročil, ki jih vsako leto od leta 2015 objavlja konzorcij nevladnih organizacij civilne družbe pod vplivom Turčije, kaže, da se islamistična kampanja za ustrahovanje zahodnih elit in podžiganje muslimanskega priseljenskega prebivalstva nadaljuje. Poročilo je sicer napisano tako, da večinoma anekdotične primere domnevne diskriminacije muslimanov zbere v šest kategorij: zaposlovanje, izobraževanje, politika, mediji, internet in pravosodje.
Poročilo temelji na zelo subjektivni zaznavi »islamofobije«. Kot islamofobično je predstavljeno vsaka kritika islama. To je dokaz, da je v Evropi razširjeno preganjanje muslimanov, ki so predstavljeni kot žrtve. EIR je polno psevdoznanstvene terminologije, kot so »podzavestna islamofobija«, »ponotranjena islamofobija«, »sodobna islamofobija«, »institucionalizirana islamofobija«, »državna islamofobija« in »nedirektna islamofobija«. Opozarja na »istematično signaliziranje islamofobije«, »sistemske islamofobne prakse« in »potencialne islamofobne situacije«. Poročilo se pritožuje nad »islamsko skeptičnimi zgodbami«, »protiislamsko legitimizacijo«, »protimuslimansko propagando«, »protimuslimanskim teorijam zarote«, »protimuslimanskim stereotipom« in »besnimi islamofobnimi bitkami«. Poročilo tudi obsoja »islamofobna sporočila«, »islamofobno retoriko«, »islamofobni sovražni govor«, »islamofobna dejanja«, »islamofobne novinarske članke«, »islamofobno vsebino« in »islamofobna čustva«.
Primer domnevne »islamofobije«, vtkane v EIR 2022, je subjektivna trditev, da so Evropejci bolj toplo sprejeli ukrajinske vojne begunce kot muslimanske migrante iz Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda. EIR trdi, da je ruska invazija na Ukrajino »razkrila stereotipno predstavo Evropejcev v odnosu do različnih vrst beguncev«. Po mnenju EIR je »v primerjavi s problematiziranjem priseljevanja muslimanov razprava o belih, krščanskih Ukrajincih, ki so seveda dobrodošli v Evropi, razkrila globoko zakoreninjene predsodke mnogih Evropejcev«.
Drugi domnevni primer »islamofobije« vključuje evropsko medijsko poročanje s svetovnega nogometnega prvenstva, ki je potekalo v Katarju novembra in decembra 2022. EIR trdi, da so bila medijska poročila »islamofobna in orientalistična«, ker »je obstajala stereotipna upodobitev muslimanskih žensk in ravnanje z njimi glede na običaje določenih narodov in družb, ki so bile nato pripisane islamu kot veri«.
EIR tudi trdi, da je »islamofobno«, če evropski zgodovinski učbeniki preučujejo pogosto nasilno naravo Otomanskega cesarstva, ki je 600 let zasedalo dele Evrope med 14. in zgodnjim 20. stoletjem.
In Slovenija? Maja Pucelj ….
Več si lahko preberete TUKAJ.
