Ljubimec predsednice Urške Klakočar Zupančič

Kitarist skupine Šank rock Bor Zuljan že več kot leto dni skrbi za Urško Klakočar Zupančič, Svoboda ga za to plačuje s tri tisoč evri mesečno, zaradi česar ima resne težave doma s soprogo in hčerko, smo ta teden izvedeli od Bojana Požarja, ki je objavil tudi sporočilo Zuljanove hčere Lie Zuljan na FB, ki ga je ta sčasoma umaknila: »Lažeš, varaš mojo mamo s predsednico državnega zbora…”

Ko sem na omrežju X le komentiral objavo Požarja z oceno, da to morda ne bo dobro za Svobodo, so vsuli vsi mogoči komentarji. Tudi čisto osebne diskreditacije. Čeprav je bilo to, kar sem zapisal, le previdna ocena:

O zbiranju podatkov o ljubimcih Klakočar Zupančičeve smo v medijih poročali že januarja letos, ko je tožilka Mateja Gončin za Tarčo TVS povedala, da so se ji alarmi oglasili, ker je izvedela ne le, da policisti, ki bi morali skrbeti za njeno varnost, zbirajo podatke o njej, ampak bi naj tudi varnostniki drugih varovanih oseb zbirali informacije s čudnimi nameni. Povedala je: “Zaradi nesoglasij znotraj koalicije naj bi zbirali podatke o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, in sicer so beležili njeno osebno prijateljevanje z različnimi osebami in kaj naj bi počela oz. kdaj in kje naj bi se z njimi dobivala.”

Zdaj je izcurljal del teh podatkov, se zdi. Čeprav je Požarjeva zgodba o prijateljevanju Klakočar Zupančičeve z Zuljanom močno odmevala v javnosti, pa ni prodrla v številne večje medije. Niti toliko, da bi jo zanikali. Na POP TV, RTV SLO, Siol.net, na Delu in Večeru je bil popoln molk. Tudi manj intimni in delikatni del zgodbe, da bi naj bil Zuljan že več kot leto osebni snemalec in producent za objave posnetkov na družabnih omrežjih Klakočar Zupančičeve, za kar bi naj prejemal tri tisoč evrov mesečno od Svobode, jih ni pritegnil niti toliko, da bi o tem obvestili javnost. Ali ga zanikali. Izvedel smo le, a od drugih medijev, da v Svobodi tega nič ne komentirajo. Ker je njihova privatna stvar, koga plačujejo in koliko.

Tiste, ki so si drznili kaj zapisati, pa so na spletnih omrežjih zagovorniki vladajočih takoj naskočili, da posegajo v zasebnosti, ne pišejo enako o desnih politikih in še vse mogoče.

O pestrem dogajanju so bralce takoj in obširno obvestili na Planet TV, v Domovina, na Novi24TV. Bolj rumeni mediji, tudi tisti iz omrežja Martina Odlazka, pa ne. V Spletnem časopisu doslej o tem tudi (še) nisem pisal.

Tisti, ki so, so pritegnili veliko pozornost, ker ljudi v državi zanima, kaj se res dogaja in ne le uradna propaganda. Še posebej, ker imamo predsednika vlade, ki je šele po volitvah, ko se temu več ni bilo mogoče izogniti, razkril, da že dolgo ni več s soprogo Jano Nemec Golob in da ima ljubico Tino Gaber, s katero živi z dvema od svojih treh otrok in se tudi ločuje. To ločevanje je imelo poslovno pomembne posledice. Golob je iz Jane Nemec nase prepisal podjetje za proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn na Štajerskem Star Solar. Precej donosno podjetje, ker proizvodnjo subvencionira država, ki jo Golob zdaj vodi. Subvencioniranje poteka preko podjetja Borzen, na vrh je Golob postavil nekdanjo sodelavko iz GEN-I in neuspešno kandidatko Svobode na volitvah poslancev Mojco Kert.

Po Golobu je to, da se ločuje, po volitvah sporočila tudi Klakočar Zupančičeva. Le da pri njej nismo tega izvedeli ob novem partnerju. Povedala je le, da še vedno sanja o princu na belem konju. Ni čisto jasno, ali je Zuljan ta princ ali le prijatelj, ki skrbi za podobo Klakočar Zupančičeve na spletnih omrežjih. Ali kaj vmes.

Ko gre za najvišje politike ljubice niso nepomembna zasebna stvar kot nas prepričujejo kritiki pisanja o takšnih temah. Vsak lahko opazi, da Tina Gaber premiera Roberta Goloba spremlja na potovanjih na tujem. V Franciji je za trenutek, sicer le na hodniku, poklepetala celo z Donaldom Trumpom. V ZDA pa je bila lani tudi še bolj neuradno.

Čisto uradno pa ima status prvega gospoda, ki za to delo prejema tudi mesečno plačilo države, Aleš Musar. Ki pa ni ljubček predsednice Nataše Pirc Musar ob soprogu. Je tisti pravi prvi gospod.

Z ljubčki in ljubicami so pogosto tudi resne težave. Primer velikih težav je bil ljubljanski župan Zoran Janković, ki velja za strica iz ozadje sedanje oblasti, ki je svoji ljubici Katarini Ravnikar za radosti, ki sta jih užila, “zrihtal” ugodnosti v mestu. Posredoval je pri direktorju Marjanu Sedeju, da je ta s pomočnico za kadrovsko področje Spomenko Sluganović uredil, da je dobila zaposlitev za nedoločen čas v lekarnah v lasti mesta. Odmevalo je celo v Avstriji. Veliki mediji v sosednji državi so o škandalu poročali celo obsežneje kot veliki mediji v Ljubljani. Kar precej pove o pogumen novinarstvu in medijih pri nas.

Kam je padel del slovenskega novinarstva, pa se je dodatno pokazalo pozneje, ko je na predlog levičarskega zasebnega zavoda 8. marec Nike Kovač, ki je bila nekaj časa tudi zaposlena pri Jankoviću, častno razsodišče društva novinarjev odločilo, da bi moral javnosti prikriti, da je Ravnikarjeva na sodišču neuspešno tožila kriminalista, da bi naj napak prikazala, da jo je župan silil k seksu. Prostovoljno je bilo, je tam trdila. Župan bi naj niti ne izrekel, da karkoli hoče. Sama je vedela, kaj vsi moški hočejo, je povedala na sodišču. In Janković je bil pač moški.

V novinarski organizaciji so mi z oceno, da je bila Ravnikarjeva, znana tudi kot farmacevtka, žrtev Jankovićevega nasilja, naložili, da bi moral javnosti prikrivati njeno ime in priimek pri poročanju o dogajanju na sodišču, ko je tožila kriminalista zaradi uradnega zaznamka. To ime in priimek so že veliko prej razkrili drugi mediji, prvi spet Bojan Požar. In ga je, preden je tožila kriminalista, o čemer sem poročal, Ravnikarjeva celo že spremenila in ga več ne uporablja.

Še na misel mi ne pride, da bi sramotno stališče društva novinarjev upošteval in prikrival ljudem. Za ljubice, ki jim politiki uredijo ugodnosti, javnost ne sme izvedeti, je moto tega tipa novinarstva. Več se izve na Dunaju kot v Ljubljani.

Za zdaj logike, da je Bor Zuljan žrtev spolnega nasilja Urške Klakočar Zupančič, ker je rabil dodatne zaslužke, novinarski borci za prikrivanje javnosti še niso uporabili.

Po vrhu je v težavah tudi Janković kot velik podpornik srbskega predsednika Aleksandra Vučića, proti kateremu so v Srbiji, pa tudi med Srbi v Sloveniji, veliki protesti. Naši mediji pa so večinoma povsem pozabili, da so bile še pred petimi leti redne seje vlad Slovenije in Vučičeve Srbije. Podobno pristne in iskrene odnose so imeli le še z Rusijo Vladimirja Putina.

Zavezo molka je med mediji, ki so bolj na vladni strani, po več dneh doslej prekršil le ljubljanski Dnevnik, ki je v bolj rumenem delu povzel Požarjevo zgodbo in jo naslovil, da bi naj Urška Klakočar imela ljubimca. Objavili pa so tudi, kot tudi drugi mediji, ki so o dogajanju poročali, da se je Klakočar Zupančičeva odzvala na “laži, diskreditacije, tako nizkotne, da mi jemljejo sapo”. A v tem odzivu Klakočar Zupančičeva nikjer ne zapiše, kaj natančno bi naj bila ta laž in diskreditacija. Je laž, da je Zuljan njen ljubimec? Je laž, da bi to bil razlog sporov v družini Zuljan? Je laž, da ga je najprej poskušala zaposliti preko državnega zbora, a jo je v stranki Golob ustavil? Je laž, da Zuljana plačujejo preko Svobode tri tisoč evrov na mesec? So laž pikantnosti o Zuljanovih naročilih šampanjca v kabinet predsednice na stroške državnega zbora?

Takšno sporočilo je objavila:

Da predsednica ne bi znala jasno sporočiti, kaj so laži in kaj je res, je malo verjetno.

Posnetek Zuljana kot umetnika na slovesnosti v državnem zboru, kjer ga je napovedala Urška Klakočar Zupančičeva, je na omrežju FB takšen:

Zdaj čakamo še, da Zuljan dobi Prešernovo nagrado za svojo vrhunsko umetniško dejavnost in da, če tega ne ustavi referendum, s tem dobi privilegiran dodatek k pokojnini, ki mu bo zagotavljal najmanj tri tisoč evrov neto mesečno do smrti. Vsaj tako si to zasluži kot še številni prejemniki nagrad zadnja desetletja.

Da denar ne bo le iz Svobode, dokler tam dela za Klakočar Zupančičevo. Če res dela.

In kot poplačilo za vse hudo, kar ga je v medijih in družini doletelo.