Piše: Blagovest.si
Če bi kdo vzel v roke kakšen življenjepis današnjega godovnika bl. Alojzija Grozdeta in prebral, da je bil nezakonski otrok, bi verjetno zamahnil z roko, češ to pa res ni nič takšnega. A v tistih časih, pred stoletjem, so bile razmere drugačne. Status nezakonskega otroka, ali, kot se je vulgarno reklo, “pankrta”, je bil po tedanji cerkveni zakonodaji celo resen zadržek pri sprejemu v semenišče.
Verjetno bi se s tako oviro srečal tudi mladi Lojze, če bi se odločil za duhovništvo in ga ne bi prehitela mučeniška smrt. Že kot dijak se denimo ni mogel vpisati v katerega od cerkvenih zavodov, kjer bi lahko bival. Vrata pa mu je odprlo Marijanišče, a tudi tam je potreboval mecena. Zanj je finančno skrbela ljubljanska uradniška družina, delno pa tudi Lojzetova teta, ki je v Ljubljani poprijela za vsako delo, da bi bila lahko nečaku v pomoč pri šolanju.
Vendar je Lojze v srcu nosil tudi veliko rano zavrženosti. Po rojstvu ga oče ni sprejel, tudi mama ga je kmalu dala v skrb sorodnikom, ker se je poročila z moškim, ki je nasprotoval, da bi majhen deček, ki ni bil njegov, živel z njima. Lojze je svojo mater zelo pogrešal. Ostajal je nezaželen in odrinjen, odveč vsem. Vse življenje so ga spremljala čustva odvečnosti, nikjer ni imel pravega doma.
Več preberite TUKAJ
