4.7 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

[30 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE] Kako so se postavljali temelji slovenske pomladi

Piše: Gašper Blažič

Če bi iskali dogodek, ki je pomenil nedvomen začetek slovenske pomladi, potem je bil to zagotovo 16. februar 1987 – to je bil dan, ko je izšla 57. številka Nove revije. Ta številka ne bi bila posebna, če ne bi vsebovala prispevkov za slovenski nacionalni program, ki je sprožil tektonske premike.

Nova revija je že v letu 1986 po številnih javnih tribunah slovenskih razumnikov in literarnih ustvarjalcev, združenih v Društvu slovenskih pisateljev, začela pripravljati posebno tematsko številko, v kateri bi obravnavala problematiko stanja in ciljev slovenskega naroda. To je bilo v ostrem nasprotju s stališčem komunistične oblasti, ki je menila, da je bil ta program dejansko že dosežen z NOB in revolucijo.

Partija reagirala z obsodbo

Zanimivo je, da je leta 1986 že Revija 2000 pripravila tematsko številko o slovenskem nacionalnem vprašanju, uredništvo Nove revije pa je poskrbelo za nekakšen zbornik, ki bi postavil izhodišča novega nacionalnega programa. Avtorji in teme že sami po sebi sporočajo, za kako pomemben projekt je šlo, saj je omenjena številka Nove revije vsebovala članke o slovenski državnosti, jugoslovanski »nacionalistični« krizi, slovenskem narodnem vprašanju, spravi, slovenskemu jeziku v JLA, civilni družbi, pravnem statusu Slovencev kot naroda, samoodločbi, slovenski univerzi, socialni politiki, krščanstvu na Slovenskem in izseljenstvu.

Na odziv partijske nomenklature ni treba dolgo čakati. Centralni komite ZKS, ki ga je takrat vodil premeni Milan Kučan, je sklenil, da se na pisanje novorevijašev sicer ne bo odzval s kazenskim pregonom, bo pa storil vse, da se teze iz slovenskega nacionalnega programa ne bodo realizirale. Zato je bil okrepil predvsem forumski pritisk na Novo revijo, saj tako od vsepovsod, tako iz tedanje SR Slovenije kot iz drugih delov Jugoslavije deževale obsodbe menda »buržoaznega« v »nacionalističnem« programu. Komunistični vrh je ravnal precej zvito, saj izida revije ni preprečil (kar bi lahko storil), je pa zato prek Udbe pridobil gradivo še pred izidom revije. Na tej podlagi je Ciril Ribičič sestavil trideset strani dolgoletnega ekspertiza, regija pa je prek SZDL reagirala tudi tako, da je odstavila oba urednika Nove revije Dimitrija Rupla in Nika Grafenauerja.

Članek si lahko  v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.

Naslovnica posebne izdaje revije Demokracija. (Slika: arhiv Demokracije)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine