Piše: A. S.
V Franciji ostaja po predčasnih parlamentarnih volitvah politična krajina nejasna in nemirna. Obetajo se šibka politična zavezništva in parlament brez absolutne večine. Navkljub zmago Nove ljudske fronte, levičarskega zavezništva bolj ali manj skrajnih strank, je Nacionalni zbor prejel največ sedežev v svoji zgodovini in je postal največja posamezna stranka v parlamentu. Zmagovalna Nova ljudska fronta, kot tudi Macronovo Ensemble zavezništvo, sta pač zavezništvi strank, ki so se združile z enim ciljem, preprečiti zmago desnice. Seveda pa ostaja glavno vprašanja, koga bo Macron postavil za predsednika vlade in povabil, da sestavi slednjo?
Macron je svojo odločitev o tem že prestavil s tem, ko je zavrnil odstop dosedanjega premierja Gabriela Attala in mu dejal naj zaenkrat ostane na tem položaju. Načeloma francoski predsednik dodeli položaj premierja predstavniku največjega bloka v parlamentu, ostaja pa nejasno komu iz zmagovalke volitev, Nove ljudske fronte, ki se je oblikovala iz različnih levih strank, bo ponudil stolček predsednika vlade. Največ sedežev znotraj tega zavezništva je sicer dobila Nepokorna Francija, stranka Jean-Luca Melenchona, vendar pa so mnogi od Macronovih zaveznikov v preteklosti zavrnili sodelovanje s to stranko, za katero trdijo, da je prav tako »skrajna« kot Nacionalni zbor.
Kljub temu je po mnenju mnogih komentatorjev in analitikov Melenchon eden od glavnih kandidatov za bodočega premierja. Melenchona sicer označujejo za »levičarskega populista«. Je podpornik množičnih migracij in priznanja Palestine, medtem ko njegova stranka Nepokorna Francija ni hotela Hamasa označiti za teroristično organizacijo. Leta 2022 je kot predsedniški kandidat zagovarjal t.i. »kreolizacijo« Francije, koncept, ki ima korenine v Ameriki in pomeni mešanje in združevanje kultur iz katerega naj bi se po mnenju Melenchona razvila nova »boljša« kultura.
Nova ljudska fronta se v svojem programu zavzema za vzpostavitev reševalnih agencij za ilegalne migrante, ki bi delovale na morju in na kopnem. Prav tako hoče olajšati postopek prijave za vizum. Obenem je pozivala k reviziji Evropskega migrantskega pakta, ki prinaša reforme na področju azilnega sistema in je bil potrjen v maju, preden bo začel veljati leta 2026. Poleg tega pa hoče ustvariti novi status na področju beguncev, in sicer status »klimatskih beguncev«. Nadalje, hoče še naprej zagotavljati dostop do državne zdravstvene pomoči ilegalnim migrantom in »pravico zemlje« za otroke, rojene v Franciji, oziroma pravico do državljanstva na podlagi tega, da je nekdo rojen na njenem ozemlju.
Melenchon je sicer ob neki priliki izpostavil, da tisti, ki se smatrajo za etnične Francoze, predstavljajo težavo: »Ko sem bil rojen, je imel vsak deseti Francoz starega starša tujega izvora. Danes to velja za vsakega četrtega. Zaradi tega so tisti, ki se imajo za avtohtone Francoze, predstavljajo resno težavo za družbeno kohezijo«.
Zmagovalec francoskih volitev in vodja Nove ljudske fronte Jean Luc Melenchon: "Tisti, ki se smatrajo za avtohtone Francoze predstavljajo resno težavo". pic.twitter.com/o8JmnNNAnj
— Tradicija Proti Tiraniji (@tradicijapt) July 9, 2024
