Piše: STA
Zloglasni iraški pridigar, ki naj bi bil de facto vodja skrajne Islamske države v Nemčiji, je bil na sodišču v severnem nemškem mestu Celle danes obsojen na deset let in šest mesecev zapora, poročajo tuje tiskovne agencije. Večletne zaporne kazni so doletele tudi tri soobtožene.
37-letni Ahmad Abdulaziz Abdulah Abdulah, bolj znan kot Abu Vala, je bil obtožen vodenja džihadistične mreže, ki je radikalizirala mlade ljudi v Evropi in jim pomagala odpotovati na bojišča v Irak in Sirijo, kjer so se borili na strani IS. Tožilstvo je zanj zahtevalo enajst in pol let zapora, medtem ko je obramba terjala oprostilno sodbo in kritizirala ključne priče tožilstva.
Sodišče ga je danes spoznalo za krivega članstva v tuji teroristični organizaciji, pomoči pri načrtovanju subverzivnih nasilnih dejanj in financiranja terorizma. Kot je ob izreku sodbe po 245 dneh sodne obravnave dejal sodnik Frank Rosenow, se končuje “poseben primer”, ki je bil “zelo dolg in zelo zapleten”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sojenje v mestu Celle se je sicer začelo že leta 2017. Poleg glavnega obtoženega so pred sodnika stopili še trije soobtoženi, ki so bili danes zaradi podpore IS in pomoči pri rekrutiranju džihadistov obsojeni na od štiri do osem let zapora.
Abu Vala je v Nemčijo prispel leta 2001 kot prosilec za azil. Zaradi svojih spletnih video posnetkov, na katerih je vedno nastopal s hrbtom obrnjen proti kameri, je postal znan kot “pridigar brez obraza”.
Po dolgotrajni preiskavi s strani nemških varnostnih služb so ga aretirali novembra 2016. Deloval je kot imam v kasneje zaprti mošeji v kraju Hildesheim na severu Nemčije, rekrutiral pa je predvsem mlade na severozahodu Nemčije.
V vrste IS naj bi Abu Vala rekrutiral najmanj osem “zelo mladih” džihadistov, med njimi nemška brata dvojčka, ki sta nato v Iraku leta 2015 izvedla krvav samomorilski napad. Pomagal naj bi tudi radikalizirati vsaj enega od treh najstnikov, ki so bili obsojeni zaradi bombnega napada na molilnico sikhov v nemškem Essnu leta 2016.
Prav tako naj bi bil povezan z Anisom Amrijem, Tunizijcem, ki je leta 2016 s tovornjakom zapeljal v božični sejem v Berlinu in ubil 12 ljudi. Neposredne povezave med njima sicer niso dokazali, poroča AFP.
Tožilstvo je svoje obtožbe na sodišču utemeljevalo predvsem s pričanjem sodelavca varnostne službe, ki je več mesecev zbiral dokaze proti obtoženim. Na sodišču osebno sicer ni pričal, saj naj bi to zanj predstavljalo preveliko nevarnost. Ključna priča je bil tudi nek razočaran džihadist, ki se je po vrnitvi v Nemčijo z območij pod nadzorom IS odločil sodelovati s policijo. Obramba je izpodbijala kredibilnost slednjega in ga označila kot lažnivca.
Nemške oblasti sicer kot največjo domačo varnostno grožnjo zdaj ocenjujejo skrajno desni terorizem, a nevarnost islamističnega ekstremizma ostaja.
Po podatkih notranjega ministrstva so nemške varnostne službe od leta 2009 preprečile 17 islamističnih napadov, večino po vrsti uspešno izvedenih napadov leta 2016. V Nemčiji naj bi trenutno živelo 615 potencialno nevarnih islamistov, petkrat več kot leta 2013, poroča AFP.
