Piše: C. R.
Tiskovni predstavnik in člani nemške vlade ter spin doktorji morajo trenutno delati v nočnih izmena in po vseh kanalih pošiljajo »Ni mislil resno!« in »To je bilo vzeto iz konteksta!« novinarjem in spletnim vplivnežem.
To se nanaša na govor kanclerja Olafa Scholza pretekli četrtek v Dresdnu, o je dejal: »Diplomati namesto granat, to je stavek, ki ga pošiljamo v smeri Kremlja.« Posnetek te izjave je postal viralen in povzročil zgroženost. Po vsej Evropi se namreč mrzlično iščejo granate, s katerimi bi Rusom preprečili preboj fronte v Ukrajini in napredovanje proti Kijevu.
No, kancler in njegova stranka sta že cel teden dražila zaveznike v tujini in koalicijske partnerje v Berlinu z, milo rečeno, z neobičajno komunikacijo.
Pred desetimi dnevi je vodja poslanske skupine SPD v bundestagu, skrajni levičar Rolf Mützenich v televizijskem intervjuju nepričakovano napovedal, da bo kancler »zelo kmalu« pojasnil, zakaj je »bil doslej tako previden« glede dobave raket Taurus Ukrajini. To je bilo presenetljivo, saj je tri dni predtem Scholz o tem med veliko razpravo v bundestagu prav na to temo oglušljivo molčal.
Pretekli ponedeljek je kancler v pogovoru z glavnimi uredniki nemških medijev, ki jih je povabila nemška tiskovna agencija dpa, izjavil, da ker obstaja grožnja, da bo Nemčija »vpletena v vojno«, ne bo poslal raket Taurus Zelenskemu. »To je orožje zelo dolgega dosega in tega, kar počnejo Britanci in Francozi v smislu izbire tarč in sledenja raketam do cilja, Nemčija ne bo storila,« je dejal Scholz
Redkokatera izjava nemškega kanclerja je povzročila toliko vprašanj, razdraženosti in ogorčenja. Francozi in Britanci so protestirali in dejali, da iz tehtnih razlogov ne želijo dati nobenih konkretnih informacij o svojem delovanju v Ukrajini. Predsednika evropskega in obrambnega odbora bundestaga Anton Hofreiter (Zeleni) in Marie Agnes Strack-Zimmermann (FDP) sta kanclerja takoj demantirala. Eden od članov nemške vlade je za WELT jezno povedal: »To, kar pravi Scholz, preprosto ni res.« Taurus se namreč lahko uporablja tudi brez nemških vojakov- če za to usposobiš Ukrajince. Toda potem nimaš več nadzora nad tarčami, ki jih napadajo. Kar pomeni, da je zavrnitev dostave raket Taurus izraz nezaupanja do Ukrajincev.
Kanclerjev izjave zbujajo začudenje tudi zaradi nekaterih drugih dogodkov preteklega tedna. Konec februarja je Putinov režim ubil zaprtega opozicijskega aktivista Alekseja Navalnega in to ravno pred začetkom münchenske varnostne konference. Ekipa Navalnega je pozneje poročala, da so se dogovarjali za njegovo izpustitev. Da bi osvobodila Navalnega – in še dva nedolžna človeka – je bila nemška zvezna vlada pripravljena izpustiti agenta ruske tajne službe, zaprtega v Berlinu, ker je leta 2019 umoril čečenskega Putinovega nasprotnika. Kremelj je na to pripravljenost Nemčije odgovoril z drugim umorom. In dejstvo, da je nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock v Odesi v Ukrajini – med njenim nedeljskim obiskom – demonstrativno zasledoval ruski dron, dopolnjuje sliko zavestnega izkazovanja ruskega prezira. Skoraj nemogoče je doumeti, da bi dan pozneje kancler na ta prezir reagiral z zavrnitvijo dostave Taurusa.
Kancler pa je razjaril tudi dobršen del poslancev lastne koalicije. V parlamentu so po dolgih pogajanjih z opozicijo sprejeli skupno deklaracijo, v kateri pa so na vztrajanje +vladne koalicije izpustili omembo raket Taurus in jo nadomestili z meglenim »orožje dolgega dosega«. S tem so šli na roko kanclerju, da bi mu dali nekaj manevrskega prostora v primeru pogajanj. In to z muko skovano deklaracijo je tri dni kasneje kancler javno poteptal. Zdaj se njegovi lastni koalicijski poslanci sprašujejo, ali se kancler morda iz njih ne norčuje?
Analitiki pa se sprašujejo, če se kancler morda ne pripravlja na predčasne volitve. Problemi s kopičijo in koalicija se krha in morda kancler namerava prehiteti razpad koalicije in predčasne volitve, ki bi temu nedvomno sledile tako, da bi sam sprožil predčasne volitve. Za to pa potrebuje neko platformo, na kateri bi gradil kampanjo in analitiki menijo, da bo skušal ponoviti leto 2002. Tedanji kancler Gerhard Schröder je namreč drugi mandat osvojil na uspešni protivojni kampanji v zvezi z Natovim posredovanjem v Iraku. Zaradi tega iz kanclerjevega kroga vse pogosteje slišimo floskule v smislu »s kakšnim drugim kanclerjem, bi bila Nemčija že zdavnaj v vojni«. Kancler sam pa je pred dnevi dejal, da »dokler bo on kancler, ne bo niti en vojak bundeswehra odšel v Ukrajino«, kar nakazuje, da lahko v jeseni dejansko pričakujemo predčasne volitve.
Vir: Robin Alexander/ WELT
