Piše: C. R.
10 milijard dolarjev (8,82 milijarde evrov) vreden teleskop James Webb je zapustil Zemljo na svoji misiji, da bi pokazal prve zvezde, ki osvetljujejo vesolje.
Teleskop je v nebo dvignila raketa Ariane z vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani. Njegov polet v orbito je trajal malo manj kot pol ure, signal, ki potrjuje uspešen izid, pa je sprejela zemeljska antena v Malindiju v Keniji. Webb poimenovan po enem od arhitektov pristanka Apolla na Luni je naslednik teleskopa Hubble.
Inženirji, ki sodelujejo z ameriško, evropsko in kanadsko vesoljsko agencijo so nov lebdeči observatorij zgradili tako, da je stokrat zmogljivejši. “Z dvigom iz tropskega deževnega gozda na rob samega vesoljskega časa James Webb začenja potovanje nazaj do rojstva vesolja,” je dejal televizijski komentator ameriške vesoljske agencije (Nasa) Rob Navias v trenutku, ko je raketa zapustila Zemljo. Vzlet je bil nestrpno pričakovan vendar ga je spremljala tudi precejšnja zaskrbljenost. V zadnjih 30 letih je pri projektu sodelovalo na tisoče ljudi po vsem svetu in čeprav je Ariane zelo zanesljivo vozilo pri raketah ni nobenih zagotovil.
Webbova izstrelitev je le začetek zapletenega niza začetnih dejavnosti v naslednjih šestih mesecih. Teleskop je na poti do opazovalne postaje, ki bo približno 1,5 milijona kilometrov oddaljena od Zemlje. Med potjo do te lokacije se bo moral Webb razpakirati iz zložene konfiguracije, ki jo je sprejel ob izstrelitvi – kot metulj, ki se izvija iz bube. To ne bo enostavno je priznal Nasin upravitelj Bill Nelson: “Zavedati se moramo, da mora delovati še nešteto stvari in da morajo delovati brezhibno. Vemo pa, da je velika nagrada povezana z velikim tveganjem. In to je bistvo tega posla. Zato si upamo raziskovati.“
Ključni cilj bo obdobje pionirskih zvezd, ki so končale temo, ki je po teoriji zajela vesolje kmalu po velikem poku pred več kot 13,5 milijarde let. Jedrske reakcije v teh objektih so ustvarile prve težke atome, bistvene za življenje – ogljik, dušik, kisik, fosfor in žveplo. Drugi splošni cilj teleskopa Webb bo raziskovanje atmosfer oddaljenih planetov. To bo raziskovalcem pomagalo oceniti ali so ti svetovi sploh primerni za življenje. “Vstopili bomo v povsem nov režim astrofizike na novo mejo; in to je tisto, kar nas tako navdušuje nad vesoljskim teleskopom James Webb,” je dejala Heidi Hammel, planetarna astronavtka in interdisciplinarna znanstvenica na misiji.
Postopek razvijanja traja približno dva tedna. Nato je treba izostriti Webbovo veliko zrcalo. 18 segmentov, ki sestavljajo to zrcalo, ima na zadnji strani majhne motorčke, ki bodo prilagajali ukrivljenost. “In potem je ključno, da se mora vse skupaj zelo ohladiti,” je pojasnil Mark McCaughrean, višji znanstveni svetovalec pri Evropski vesoljski agenciji.
“Ta teleskop bo dejansko imel temperaturo minus 233 stopinj Celzija. Šele takrat bo prenehal žareti pri infrardečih valovnih dolžinah zunaj vidnega polja, kjer želimo, da bi ta teleskop deloval. In šele takrat bo lahko naredil občutljive slike oddaljenega vesolja, kjer so se rodile prve galaksije, in planetov, ki se gibljejo okoli drugih zvezd. Zato je pred nami še dolga pot.”
Vir: bbc.com
