Piše: C. R., STA
Večnacionalna bojna skupina zveze Nato na Slovaškem, v kateri sodeluje tudi Slovenska vojska, je pripravljena na odvračanje ruske agresije. Poveljniki nacionalnih kontingentov, so ta teden medijem, tudi STA, potrdili pripravljenost na izvajanje nalog in zagotovili, da lahko v primeru grožnje bojno skupino hitro in znatno okrepijo.
Voditelji članic zveze Nato so 24. marca v Bruslju potrdili namestitev štirih novih večnacionalnih bojnih skupin na vzhodnem krilu zavezništva, in sicer na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem, ki delujejo od leta 2017, ima Nato tako zdaj vzpostavljenih osem večnacionalnih bojnih skupin, razporejenih od Baltika do Črnega morja.
Strukture bojnih skupin sicer niso enake. Njihova velikost in sestava sta namreč prilagojeni specifičnim geografskim dejavnikom in grožnjam.
Okrepitev Natovega vzhodnega krila je bil odgovor na rusko invazijo na Ukrajino in je pomenil tudi spremembo taktike zavezništva. “Premaknili smo se od načela pripravljenosti na odzivanje na krize, k načelu aktivne pripravljenosti na preprečevanje kriz. S tem tudi dokazujemo, da želimo in zmoremo odvračati agresijo ter smo pripravljeni braniti svoje države,” poudarja Ferdinand Murin, predstavnik poveljstva Natovih sil v Brunssumu.
Večnacionalna bojna misija na Slovaškem sodi v okvir Aktivnosti okrepljene pozornosti (eVA) zveze Nato, ki predstavlja “odločno sporočilo kohezije in solidarnosti zavezništva”. “Te dejavnosti povečujejo našo pripravljenost, podpirajo cilje zavezništva za preprečevanje vojne in jasno kažejo našo zavezanost zaščiti vsakega centimetra Natovega ozemlja,” še pojasnjuje Murin.
Sama bojna skupina je sestavljena iz kopenske in letalske komponente. Kopenski del, lociran v vojaški bazi v Leštu v osrednjem delu Slovaške, sestavlja pet držav; ob gostiteljici še Slovenija, Nemčija, ZDA in Češka. Slednja ima tudi vlogo vodilne države. Letalski del, lociran v vojaškem letališču Sliač, pa sestavljata vodilna Nemčija in Nizozemska. Skupno v bojni skupini, ki ji poveljuje slovaški polkovnik Ladislav Bujarek, sodeluje nekaj več kot 1200 vojakov. Med njimi je tudi približno sto pripadnikov Slovenske vojske, ki jim poveljuje major Franc Klemen.
Bojna skupina na Slovaškem je svojo operativno zmogljivost in bojno pripravljenost dosegla z zaključnimi vajami Močna povezanost (Strong Cohesion), ki so potekale od 20. do 22. septembra. V vaji je sodelovalo 1000 vojakov iz vseh članic bojne skupine. Potekala je v treh fazah na območju velikem približno 60 kvadratnih kilometrov. Cilj je bil obramba Slovaške za primer, če bi sovražnik prestopil državno mejo.
V prvi fazi so vojaki skušali omejiti napredek sovražnih sil, v drugi so izvedli protinapad, ki naj bi nasprotnika potisnil nazaj, v zadnji fazi pa so svoje napredovanje skušali okrepiti z napadom zračnih sil. Namen vaj je bil preizkusiti funkcionalnost bojne skupine in njeno sposobnost delovanja pod enotnim poveljstvom. “Bojna pripravljenost pa ne pomeni, da se želimo boriti, temveč pomeni le, da izpolnjujemo Natove standarde,” je dejal polkovnik Bujarek.
“Vsaka država ima svoj pristop in svoje taktike, pri čemer pa se zavedamo, da je v Natu ključna interoperabilnost. To pomeni, da se med seboj razumemo in se opiramo drug na drugega, tako kot v orkestru. Igramo na različna glasbila, a le skupaj lahko zaigramo čudovito simfonijo,” je še dodal.
Poveljniki vseh sodelujočih držav zatrjujejo, da razmere v Ukrajini spremljajo že od samega začetka invazije. Obsojajo nevarno jedrsko retoriko ruskih oblasti in zagotavljajo, da članice Nata na najvišji ravni intenzivno razpravljajo o tem, kako se odzvati na različne možne scenarije.
Bojno skupino na Slovaškem vidijo kot odziv članic in njihovo zavezanost k varnosti. Pri tem pa poudarjajo, da sama številčnost skupine ne prikazuje celotnih zmogljivosti Nata. Zagotavljajo, da imajo vzpostavljene mehanizme in pogoje za znatno okrepitev v primeru agresije in to v zelo kratkem času.
Slovaška je bila za gostiteljico bojne skupine izbrana, ker meji neposredno na Ukrajino in predstavlja pomembno povezavo med severovzhodnim in jugovzhodnim krilom zavezništva. Izjemno pomembna naloga Nata je bila tudi vzpostavitev letalske baze, saj je Slovaška kmalu po začetku ruske invazije Ukrajini zagotovila sistem zračne obrambe S-300 in s tem oslabila varnost lastnega zračnega prostora, opozarja Murin. Ob tem je pojasnil, da je po zadnjih poročilih sistem S-300 v Ukrajini še vedno operativen.
Da je eden od ciljev bojne skupine varovanje zračnega prostora, je potrdil tudi poveljnik nemških sil na Slovaškem, polkovnik Dirk Claus. Pojasnil je, da je v vojaškem letališču Sliač nameščen tudi raketni sistem zračne obrambe Patriot. Osebje, ki upravlja s tem sistemom, se med rednimi vajami sooča z realističnimi grožnjami iz zraka, ki simulirajo prihajajoče lovce in balistične izstrelke, je povedal nemški polkovnik.
Hkrati pa letalske sile zveze Nato med 14. in 28. oktobrom izvajajo tudi vaje Neptune strike 2022.2. “Letala, večinoma bojna, letijo iz Jadranskega morja po vsej Evropi. S tem preizkušamo, kako uskladiti pomorske, zračne in kopenske sile ter se hkrati usposabljamo za oskrbo goriva v zraku,” je dejal Claus. Poudaril je, da želi Nato s tem dokazati sposobnost izvajanja misij dolgega dosega po vsej Evropi. V vajah sicer sodeluje tudi Slovenija, a je zaradi omejenih zmogljivosti osredotočena predvsem na nadzor zračnega prometa.
