Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
Versko življenje v Nemčiji je vse bolj raznoliko. V zadnjih desetletjih je prišlo do tektonskih sprememb. Če je bilo kristjanov leta 1950 skoraj 96 odstotkov, jih je danes le še polovica. Hkrati močno narašča število ateistov in muslimanov.
Versko življenje je v zadnjih desetletjih v Nemčiji postalo bistveno bolj raznoliko. Leta 1950 je skoraj 96 odstotkov Nemcev pripadalo dvema glavnima krščanskima veroizpovedima, katolištvu in protestantizmu. Takrat je bil delež ateistov in drugih veroizpovedi le 4,4 odstotka. Ta slika se je do današnjega dne povsem spremenila. Študija Religion Monitor 2023 fundacije Bertelsmann Stiftung danes kaže, da se le še 50 odstotkov Nemcev dandanes razglaša za kristjane. Znotraj krščanske polovice pa se jih 88 odstotkov razglaša za katoličane ali protestante. Ostali so pravoslavni, binkoštniki ali pa ne pripadajo konkretni veroizpovedi, poroča V4 Agency.
Druga največja verska skupnost so muslimani, ki štejejo 8,5 odstotka prebivalstva. Tudi ta skupina je znotraj sebe razdeljena (vključuje sunite, šiite, alevite in tiste zunaj veroizpovedi). Islamu sledijo hinduizem (1,3 odstotka), budizem (0,9 odstotka) in judovstvo (0,3 odstotka). Več kot tretjina Nemcev (35,9 odstotka) je dejala, da ne pripada nobeni verski skupnosti. Obredov v svojih skupnostih se jih ne udeležuje 25 odstotkov ali pa se jih udeležuje neredno (57 odstotkov). Večina ljudi v Nemčiji zase pravi, da so “zmerno verni”. Vedno večji je razkorak med tretjino prebivalstva, ki ne povezuje življenja z vero, in manjšo skupino ljudi, na katere ima vera močan vpliv. V to skupino spadajo zlasti pripadniki evangeličanske, binkoštne in sunitske veroizpovedi.
