Piše: Jože Jan
Prejšnji teden je v Madridu umrl Riccardo Ehrman, novinar ki je kot dopisnik italijanske tiskovne agencije Ansa z vprašanjem pospešil padec berlinskega zidu in kasnejšo združitev obeh Nemčij.
Prava vprašanja, zastavljena ob pravem času in na pravem mestu, imajo moč spremeniti zgodovino. In Riccardo Ehrman je postavil eno najpomembnejših vprašanj preteklega stoletja.
9. novembra 1989 se je vršila tiskovna konferenca na sedežu komunistične partije Nemške demokratične republike. Dvorana je bila popolnoma polna, zato je novinar italijanske tiskovne agencije Ansa sedel kar na stopničke odra na katerem je govoril tiskovni predstavnik Vzhodne Nemčije.
Günter Schabowski je poročal o napredku medsebojnih razmer obeh Nemčij. Proti koncu tiskovne konference je Ehrman prosil za mikrofon in vprašal kdaj bodo stopili v veljavo novi ukrepi, po katerih bi vzhodni Nemci lahko prestopili berlinski zid in obiskali svojce na zahodni strani.
Schabowski je nekoliko zmeden začel listati po papirjih na mizi in odgovoril: »Kolikor vem, takoj.« Odgovor nemškega predstavnika je bil v resnici napačen. V dokumentu, ki ga je imel pred seboj, je bilo navedeno, da bo odprtje začelo veljati naslednji dan, da bi se policija in vojska pripravili in preprečili morebitne nemire.
Ko so vzhodni Nemci po radiju slišali to izjavo so množično zapustili svoje domove in se odpravili naravnost na mejne kontrole z zahtevo, da uveljavijo svojo pravico in prestopijo mejo. Najprej je policija skušala zadržati naval, končno je policist, ki je varoval mejno kontrolo na Bornholmer Strasse, dvignil zaporo. Meja med vzhodno in zahodno Nemčijo je bila po dolgih letih odprta. Zloglasni berlinski zid je padel.
Prva agencija, ki je objavila novico, je bila Reuters. Tudi Ehrman se je takoj javil v Rim. Proti večeru so novico poročale vse glavne agencije po svetu. Šok novice je dosegel vse Nemce, posebno še Berlinčane, ki so množično stopili na ulice.
Ehrman se je rodil v Firencah 4. novembra 1929 in je poljsko-judovskega porekla. Pri 13 letih je bil poslan v koncentracijsko taborišče za Jude, ki ga je zgradil Mussolini v Ferramontiju v južni Italiji. Po drugi svetovni vojni je najprej delal v Kanadi in New Yorku, sredi sedemdesetih let ga je agencija Ansa poslala kot dopisnika v Vzhodni Berlin. Leta 1991 je prevzel odgovornost za pisarno Ansa v Madridu, kjer je ostal do upokojitve.
Vir: El País, Španija
