Piše: C. R., G. B., STA, Spletni časopis
Republikanski kandidat Donald Trump je po projekcijah televizije CNN osvojil zvezno državo Pensilvanijo. Z zmago v tretji od skupno sedmih t. i. nihajočih držav je bil nekdanji predsednik tako le še štiri elektorske glasove oddaljen od vrnitve v Belo hišo. Medtem je že razglasil zmago.
Trump je z zmago v Pensilvaniji osvojil 19 elektorskih glasov. Ob dejstvu, da je pred tem slavil v Georgii in Severni Karolini ter da mu dobro kaže v preostalih ključnih zveznih državah, je vse bolj verjetna njegova končna zmaga.
Konservativna televizija Fox News ga je tako že razglasila za zmagovalca predsedniške tekme, medtem ko CNN poroča le še o teoretičnih možnostih za preobrat in zmago demokratske podpredsednice ZDA Kamale Harris.
Trump je zmago razglasil v nagovoru podpornikom v zgodnjih jutranjih urah na Floridi. “To je politična zmaga, ki je naša država še ni videla,” je dejal Trump ob razglasitvi zmage. “Premagali smo ovire, za katere mnogi niso verjeli, da jih bomo,” je dodal. V prvem nagovoru po zaprtju volišč je opozoril, da so ZDA država, ki potrebuje pomoč, ter zagotovil, da bo vse popravil. “Z vsem svojim bitjem se bom boril za vas,” je dejal.
Trump je še poudaril, da ni zmagal le po številu elektorjev, ampak je tudi osvojil največje število glasov volivcev. Ob tem je požel bučen aplavz zbranih. Prepričan je, da je prejel “neverjetno trden mandat” in ob tem pozdravil zmago v senatu, kjer so republikanci glede na ocene prevzeli večino. V svojem govoru se je republikanec zahvalil še družini, med katerimi je izpostavil svojo ženo, novo prvo damo Melanio. Spomnil pa se je tudi pokojne tašče Amalije Knavs.
Trumpa so na odru spremljali člani njegove družine, njegovi najbližji sodelavci in podporniki. Med drugim sta bila na odru še predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson in prvi mož UFC Dana White.
Trump za vrnitev v Belo hišo potrebuje skupno 270 elektorskih glasov, pri čemer lahko predvidoma računa na podporo Aljaske in enega okrožja Maina.
Republikanci so bili uspešnejši od demokratov tudi na hkratnih volitvah obeh domov kongresa.
Za Trumpa je sicer posebno to, da se je po enem mandatu premora znova vrnil v Belo hišo. To pomeni, da je za predsednika kandidiral že tretjič. Že v prvo pa je prav tako premagal damo in sicer Hillary Clinton.
Trump je zmagal s kampanjo, ki je deloma slonela na sloganih in pristopu Ronalda Reagana, ki je že uporabil slogan “narediti ZDA spet velike”. V času Reagana je razpadla Sovjetska Zveza in Vzhodni komunistični blok, kar je bilo pomembno tudi za Slovenijo, da smo postali del sveta, v katerem so zagotovljene temeljne svoboščine in pravice ljudi: svobodne volitve, pravica do lastnine, svoboda govora in medijev… Vse glasovnice sicer še niso preštete, ameriški elektorski sistem je zapleten, a Kamalo Harris lahko reši le še čudež.
Ker gre za svetovno velesilo, bo zamenjava imela pomembne globalne posledice. Veliko dilem po zmagi Trumpa je predvsem pri Ukrajini, kjer je Trump napovedal, da bo hitro dosegel konec vojne in da vojne, če bi ostal v Beli hiši, sploh ne bi bilo. Kako mu bo uspelo ustaviti vojno, ni povsem jasno. V Ukrajini je veliko strahov, da bo z Vladimirjem Putinom dosegel dogovor na račun ozemelj Ukrajine, ki jih je Rusija okupirala v zadnjem desetletju. Začelo se je z okupacijo Krima še v času demokratskega predsednika Baracka Obame. Tudi politika dosedanjega predsednika Joeja Bidna ni veljala za idealno, slovel je po odločitvah, ki so bile za Ukrajino v vojni premalo in prepozno, za Moskvo pa pogosto darilo, ki je omogočilo zavzetje dodatnih ozemelj. Ko gre za spopade v Ukrajini je Trump, ko je bil prvič predsednik, omogočil izvoz orožja za obrambo Ukrajini, česar si pred njim demokratski predsednik Obama ni upal dovoliti.
Dilema je tudi, kako bo Trumpovo predsedovanje vplivalo na odnose s celotno Evropo, ki jo vojna v Ukrajini najbolj zadeva, ker gre za območje in interese Evrope, glavno vlogo pri obrambi lastnih interesov pa je Evropa v veliki meri prepuščala ZDA, deloma tudi zaradi notranje razdeljenosti in sebičnih računic posameznih držav, pa tudi zaradi tega, ker so številne evropske države močno varčevale pri obrambi, kar je kot nedopustno kršenje dogovorov med zavezniki Trump ocenil že v prvem mandatu. Med najbolj čudaškimi, ko gre za skrb za varnost, je bila vedno Slovenija, ki je področje varnosti in obrambe v proračunu povsem zanemarila in skoraj že ukinila lastno vojsko, čeprav meji na nevaren Balkan. A s Slovenijo se v ZDA niso veliko ukvarjali, ker smo relativno nepomembni zaradi majhnosti, je pa iz naše države Trumpova soproga Melanija.
