Piše: C. R.
Madžarska
Pred odhodom na Slovaško se je papež Frančišek za nekaj ur ustavil v Budimpešti, kjer se je udeležil sklepne maše mednarodnega evharističnega kongresa ter se srečal z madžarskim predsednikom Jánosom Áderjem in predsednikom vlade Viktorjem Orbánom. Ob tej priložnosti je ponudil faksimile pisma iz leta 1254, ki ga je madžarski kralj Béla IV. poslal papežu Inocenciju IV. in v katerem je opisal nevarnosti, s katerimi se je tedaj soočala Madžarska. Po besedah namestnika ministra in državnega sekretarja Balázsa Orbána gre za občutljivo situacijo, ki ni brez podobnosti z našim časom.
Madžarski minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Péter Szijjártó je v ponedeljek, 13. septembra, na svojem Facebook profilu objavil, da bo kitajsko podjetje Semcorp vložilo 65 milijard forintov (185 milijonov evrov) v gradnjo nove tovarne baterij za električna vozila v Debrecenu (županija Hajdú-Bihar), ki bo zaposlila 440 ljudi.
Po podatkih poslovne revije Portfolio je madžarska uprava za državni dolg (ÁKK) v torek, 14. septembra, najela dve posojili v višini 2,25 milijarde USD z desetletno ročnostjo in 2,29-odstotno obrestno mero ter 2 milijardi USD s tridesetletno ročnostjo in 1,855-odstotno obrestno mero. Ti dve posojili sta deloma nadomestilo za to, da je Evropska komisija zamrznila madžarski spodbujevalni sklad, predvsem pa sta namenjeni predfinanciranju dolga ter razvoju infrastrukture, pokojnin in izobraževanja. Madžarska je v torek, 15. septembra, z namenom dodatnega zbiranja sredstev zbrala še za 1 milijardo EUR obveznic.
Leto 2020, ki sta ga zaznamovala pandemija koronavirusov in omejevanje svoboščin, je na Madžarskem povzročilo 10-odstotno povečanje števila samomorov (+13 % za moške in +1 % za ženske). Od padca komunističnega režima se ta številka še nikoli ni tako povečala.
Madžarski premier Viktor Orbán je v četrtek, 16. septembra, obiskal Slovenijo, kjer se je srečal s svojim slovenskim kolegom Janezom Janšo in z njim odprl 53. mednarodni obrtni sejem v Celju. “Slovenija je vedno veljala za srednjeevropsko državo, kot je naša, in če bomo delali skupaj, če bomo združili moči, bosta naši državi skupaj s celotno Srednjo Evropo med zmagovalci nove globalne gospodarske dobe,” je dejal ob tej priložnosti.
Mesto Budimpešta in Srednjeevropska univerza (CEU) sta 16. in 17. septembra v Budimpešti organizirala konferenco o trajnostni demokraciji s številnimi mednarodnimi govorci.
18. septembra so se začele primarne volitve Združene opozicije za izvolitev enega kandidata, ki bo leta 2022 premagal Orbána. Vendar zaradi računalniških težav ustrezna spletna stran ni delovala ves konec tedna.
Poljska
Po angleških obtožbah o rasizmu proti Kamilu Gliku med tekmo Poljska-Anglija 8. septembra sta poljski igralec in njegova žena Marta Glik prejela žalitve in grožnje s smrtjo v angleščini, ki so bile objavljene v poljskem tisku in povzročile ogorčenje.
Dva tedna pred zveznimi volitvami, s katerimi se bo končal njen skoraj 16-letni mandat na čelu nemške vlade, je kanclerka Angela Merkel v soboto, 11. septembra, na zadnjem uradnem obisku v Varšavi.
Kardinal Marcello Semeraro, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je v nedeljo, 12. septembra, pri maši v Templju Božje previdnosti v Varšavi beatificiral dve veliki osebnosti poljske katoliške Cerkve 20. stoletja: Kardinal Stefan Wyszyński in Elżbieta Róża Czacka (Mati Elizabeta), ustanoviteljica frančiškanskih sester križa, za njuno služenje slepim.
Piotr Naimski, poljski vladni komisar za energetsko omrežje, je v ponedeljek, 13. septembra, na radiu Warszawa napovedal, da Poljska ne bo obnovila pogodbe o dobavi plina z Gazpromom, saj bo Baltic Pipe začel delovati oktobra 2022 in bo tako lahko na Poljsko iz Norveške letno dobavil 10 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer bo pokril dve tretjini trenutne porabe države, preostanek pa bo iz domače proizvodnje. Poleg tega bodo naprave v Świnoujście (Swinoujscie) do leta 2033 razširjene za sprejem ameriškega in katarskega plina. Poljska tako ni več odvisna od ruskega plina in ima zdaj priložnost, da se od svoje močne sosede osvobodi tudi na področju energetike.
Nemški kardinal Gerhard Müller je v pogovoru za poljsko katoliško radiotelevizijo Radio Marya o napetostih med Brusljem in Varšavo dejal: “Živimo v tragični farsi, v kateri evropske institucije v imenu evropskih vrednot kritizirajo Poljsko in Madžarsko. Te tako imenovane “vrednote” izumljajo pravico do ubijanja nerojenih otrok ali do spremembe spola […] Zdi se mi velika krivica, da ljudje na Zahodu, ki nimajo pojma, kaj se dogaja na Poljskem, in ki prejemajo ogromne vsote denarja od evropskih institucij, grajajo poljske državljane. Pozivam vse Poljake, naj ne dovolijo takšne nečimrnosti in nekaznovanosti […] Poljska ni otrok, ki bi ga morali nekompetentni zahodni politiki nagajati.”
Evropski parlament je v sredo, 15. septembra, ponovno razpravljal o “svobodi medijev in nadaljnjem poslabšanju pravne države na Poljskem”. Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourova je ob tej priložnosti izjavila, da odgovori poljske vlade glede nadaljevanja dejavnosti disciplinskega senata vrhovnega sodišča niso zadostovali: “Komisija se je odločila, da bo Sodišče pozvala, naj Poljski naloži finančne sankcije za izvršitev sklepa o začasnih ukrepih z dne 14. julija. Komisija od Sodišča zahteva, da Poljski naloži dnevno denarno kazen, dokler Poljska v celoti ne izvede ustreznih ukrepov.” Jourova je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi tako imenovanega zakona Lex TVN.
Nekdanja predsednica vlade in sedanja evropska poslanka Beata Szydło (PiS) je ostro kritizirala načrt Evropske komisije “Fit for 55”, ki bo po njenih besedah povzročil drastično poslabšanje evropskega gospodarstva, izgubo številnih delovnih mest in “revščino za milijone Evropejcev”. Cilj načrta je do leta 2030 zmanjšati emisije za 55 %, do leta 2050 pa naj bi bila Evropska unija “podnebno nevtralna”.
Glede na raziskavo o televizijskih novicah in aktualnih zadevah, ki jo je v sredo, 15. septembra, objavil Center za raziskovanje javnega mnenja, 38 % Poljakov meni, da sta oddaji Polsat in Polsat News verodostojni (v primerjavi s 17 %, ki menijo, da nista verodostojni), 36 %, da sta oddaji TVN in TVN24 (v primerjavi s 27 %), in le 25 %, da sta oddaji javne televizije TVP (v primerjavi z 49 %).
Zdravstveno osebje na Poljskem že več dni stavka. Zahtevajo povečanje plač in na splošno izdatkov za zdravstvo v državnem proračunu, ki bi po njihovem mnenju morali znašati vsaj 7-8 % izdatkov, kar bi bilo celo manj od povprečja EU, ki znaša 10 %. Stavkajoči zavračajo pogajanja z ministrom za zdravje Adamom Niedzielskim, s katerim so bili pogovori v zadnjih mesecih brezplodni, in zahtevajo pogajanja neposredno s predsednikom vlade Mateuszom Morawieckim, ki se na ta predlog ni odzval. Glede plač v poklicu se zdi, da je 9 % poljskih zdravnikov pripravljenih zapustiti državo zaradi težav s prihodki, medtem ko je na Poljskem že tako zelo malo zdravnikov: le 238 na 100 000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v celotni Evropski uniji 388 zdravnikov.
Evropski parlament je v četrtek, 16. septembra, s 502 glasovi za, 149 glasovi proti in 36 vzdržanimi glasovi sprejel resolucijo, v kateri je poljskega predsednika vlade pozval, naj ne dvomi o prednosti evropskega prava pred nacionalnim, Evropsko komisijo pa ponovno pozval, naj proti Poljski začne postopek za ugotavljanje kršitev zaradi reform poljskega pravosodnega sistema, v katerem ji očita zlasti “namerno in sistematično kršenje sodb in sklepov Sodišča Evropske unije o pravni državi”.
Predsednik PiS Jarosław Kaczyński je ob vztrajnih govoricah, da želi PiS izstopiti iz Evropske unije, ponovil, da “ne bo nobenega Polexita”.
Slovaška
Papež Frančišek je v sredo, 15. septembra, v okviru pastoralnega obiska na Slovaškem spomnil, da “Cerkev nima razloga, da bi spremenila svoj nauk, da je zakonska zveza zakrament med moškim in žensko”, saj homoseksualna partnerstva “nimajo nič skupnega z zakonsko zvezo kot zakramentom med moškim in žensko”.
Češka republika
V nedeljo, 12. septembra, je bil na izrecno zahtevo Ukrajine na letališču v Pragi aretiran in pridržan Aleksander Franchetti, ruski državljan, ki živi na Češkem. Obtožen je bil, da je vodil milico, ki je sodelovala v dogodkih, ki so vodili k ruski priključitvi Krima leta 2014, kmalu po ukrajinski revoluciji. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da ima Rusija “podrobne informacije o razlogih za ukrepe čeških oblasti” proti svojemu državljanu. “Veleposlanika smo opozorili, da bo nadaljevanje destruktivne linije Prage do Rusije in njenih državljanov na pobudo češke strani privedlo do nadaljnjega poslabšanja dvostranskih odnosov.”
Hrvaška
V skladu z memorandumom o soglasju, podpisanim v ponedeljek, 13. septembra, bo Hrvaška, ki se pripravlja na vstop v euroobmočje 1. januarja 2023, zdaj lahko izdelovala hrvaške eurokovance. Čez šestnajst mesecev bo Hrvaška postala dvajseta evropska država, ki bo uporabljala evro kot nacionalno valuto. Bolgarija naj bi ji sledila leta 2024.
