0.5 C
Ljubljana
sreda, 25 decembra, 2024

Slovenski politični “putinofili” so prejeli dve veliki klofuti

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)

“Nedavnim pozivom iz številnih evropskih držav, najsibodo še tako dobronamerni, je skupno to, da ne odgovarjajo na najpomembnejša vprašanja: ali naj Ukrajini odvzamemo pravico, da sama kroji svojo prihodnost,” so bili kritični številni veleposlaniki, ki so med drugim poudarili, da Rusija vojno lahko konča takoj, če preneha z napadi in umakne svoje enote z ukrajinskega ozemlja. Tudi Generalna skupščina ZN je s 141 glasovi potrdila resolucijo, ki od Rusije ponovno zahteva, naj umakne svojo vojsko iz Ukrajine ter poziva k pravičnemu in trajnemu miru. Raznorazni pozivi k miru oziroma pogajanjem so tako sedaj povsem brezpredmetni – dokler se ruske sile ne umaknejo z Ukrajinskega ozemlja, tudi s Krima. “Mednarodno priznane meje so take, kot jih je imela Ukrajina ob osamosvojitvi in ob trenutku vstopa v ZN,” je pojasnil dr. Miha Pogačnik, ki je komentiral tudi nedavni nagovor predsednice Nataše Pirc Musar.

Pred obletnico ruske agresije nad Ukrajino minuli četrtek je predsednica republike Nataša Pirc Musar v predsedniški palači na osrednjem dogodku izpostavila, da je vojna v Ukrajini poraz človeške družbe in izraz nesposobnosti reševanja sporov po mirni poti, kar je eno od temeljnih načel mednarodnega prava. V tej vojni pa po njenem mnenju mirno reševanje sporov še ni dobilo priložnosti, je poročala STA. “Ne le kot mati, ki ji ni vseeno za sedanjost in prihodnost sina, in kot nekdo, ki mu je mar za usode nedolžnih, temveč tudi kot političarka terjam, da se vojna ustavi in da Ukrajina dobi tisto, kar ji omogoča Ustanovna listina Združenih narodov. To je suverenost in s tem možnost, da sama odloča o svoji prihodnosti,” je dejala.

“Nagovor, ki ga je imela predsednica republike na dogodku v predsedniški palači v zvezi z obletnico ruske agresije na Ukrajino, je v bistvu, ob siceršnjem nekakšnem sklicevanju na Ustanovno listino OZN in mednarodno pravo, po moji oceni sprenevedanje, zakrivanje dejstva, da gre za agresijo, neločevanje med napadenim in napadalcem,” je ocenil strokovnjak na področju mednarodnega prava dr. Miha Pogačnik. Dodal je še, da predsednica v nekem momentu sicer pove, da gre za posledico potez Putina in somišljenikov, a to hitro razvodeni. Po Pogačnikovih besedah Pirc Musarjeva poziva k ustavitvi vojne in ne h prenehanju agresije, ki je enostransko dejanje Rusije, ki ga tudi edina lahko prekine, izpostavlja pomen mirne rešitve, pri čemer spregleda, da je situacija že zdavnaj prestopila 6. poglavje UL OZN (mirno reševanje sporov) in je v bistvu s samo agresijo zakorakala v 7. poglavje UL OZN (členi 42 in dalje), spregleda resolucijo GS OZN ES1-11, ki je jasno označila dejanja Rusije za agresijo in naložila določena ravnanja, med drugim spregleda tudi resolucijo EP glede teroristične narave ruskega režima.

Foto: STA

“Zanimiva je (glede na sklicevanje na UL OZN) tudi uporaba terminologije, ki ne upošteva kategorij OZN (ogrožanje miru, kršitev miru, akt agresije, oborožen napad …), ampak se napleta okoli splošnega pojma vojne s prikritim pomenom, da sta v spopadu vselej vsaj dva,” je še ocenil Pogačnik. V nadaljevanju je opozoril, da se ob poudarjanju trpljenja ljudi na eni in drugi strani (mladih ruskih vojakov, UA civilnega prebivalstva …) spregleda večplastnost zločinov Rusije, od samega zločina proti miru, t.j. načrtovanja in dejanske izvedbe agresije na samostojno in neodvisno državo članico OZN, preko vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti ter dejanj, ki se lahko uvrščajo pod mednarodni zločin genocida.

“Izostane poudarek, da je edina država, ki je v aktualni zgodbi večkratno, zaporedno in povezano grobo kršila temeljna načela in norme mednarodnega prava le in edino Rusija, ki nima nikakršnega pravnega temelja, medtem, ko Ukrajina izvaja naravno in pozitivno-pravno pravico do samoobrambe, ki ji neokrnjeno pripada do dokončnega odbitja agresije in vrnitve Rusije v njene mednarodno priznane meje,” je poudaril Pogačnik. Nobenega pravega in pravnega razmisleka ni o dopustnosti in nujnosti vojaške pomoči Ukrajini, kot tudi ne glede sankcij proti Rusiji v kontekstu sheme UL OZN in mednarodnega prava. “Nobene umestitve v smeri nadaljnje proakcije na univerzalni ravni (npr. mehanizem resolucij uniting for peace), morda sem preslišal tudi razmislek glede kaznovanja odgovornih. Zgolj za moj okus smešno-naivno-osnovno formulirana zahteva predsednice, usmerjena neznano kam, da se naj vojna konča,” je še izpostavil in dodal, da zadeva še toliko bolj bode v oči, ker ima Pirc Musarjeva po vsej verjetnosti tudi svetovalce, ki so – kot je razbrati iz njenega govora – že slišali za Ustanovno listino OZN.

Foto: STA

Pogačnik je nedavno komentiral tudi javno pismo “zaskrbljenih državljanov”, v katerem so Milan Kučan in somišljeniki pozvali k miru. Moje mnenje je, da je to pisanje skupine državljanov močno ideološko in politično motivirano ter da se v tej ideološki in politični angažiranosti spregleduje nekatere bistvene stvari,” je poudaril strokovnjak na področju mednarodnega prava ter v nadaljevanju pojasnil, da je eno izmed spregledanih dejstev to, da je Rusija država agresor, Ukrajina pa žrtev. “In po mednarodnem pravu je agresija prepovedana s kogentno normo mednarodnega prava – posledično so vsi dosežki na temelju agresije nični, in to proti vsem, proti ,erga omnes‘, to se pravi proti mednarodni skupnosti kot celoti,” je razložil. Ruske ozemeljske dosežke, ki so bili doseženi na temelju agresije – to velja tako za Krim, kot tudi za Doneck in Lugansk, se torej po mednarodnem pravu šteje z nične. Iz tega sledi, da je ta rezultat tako ali tako ničen in kakršni koli mirovni pogovori bodo to seveda morali upoštevati.

Bodimo jasni: ta vojna bi se lahko končala v tem trenutku. Rusija jo lahko konča takoj, če preneha z napadi in umakne svoje enote z ukrajinskega ozemlja.
“Zaradi vsakodnevnih grozot, ki jih doživljajo civilisti v ukrajinskih mestih in vaseh, je razumljivo, da ljudje po vsem svetu upajo na konec strašnega nasilja. Nihče v EU, G7 ali Natu si ne želi vojne. Upanje na mir, na rešitev s pogajanji, na konec grozot in neizmernega trpljenja je enako razumljivo kot zaskrbljenost, da se bo nasilje stopnjevalo, da se bo razširilo na druge države. Zato je v naših demokracijah zaželena in nujna razprava o tem, kako končati to vojno. Toda tisti, ki pozivajo k takojšnji ustavitvi vojaške pomoči Ukrajini, bi si morali biti na jasnem, kaj to pomeni. Predlagajo, da naj ignoriramo voljo Ukrajine, države, ki jo uničuje njena soseda. Ukrajinskemu ljudstvu – ki je s svojo odločnostjo, spretnostjo in odpornostjo odbilo Rusijo dlje nazaj, kot je kdorkoli pričakoval – odrekajo pomoč in podporo, ki ju potrebuje za lastno obrambo. Namesto tega Ukrajino silijo, da začne mirovna pogajanja z agresorjem, ki kot prvi pogoj za ta pogajanja postavlja priznanje svojih ozemeljskih priključitev, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Putin do zdaj ni predstavil nobene smiselne možnosti za diplomatsko končanje vojne; za končanje trpljenja, ki ga je začel februarja 2022. Po drugi strani je Ukrajina predložila mirovni predlog v desetih točkah za začetek mirovnih pogajanj. Za zdaj brez uspeha,”  je veleposlanica Kraljevine Belgije Caroline Vermeulen opozorila v pismu, pod katerega se je podpisalo še 16 veleposlanic in veleposlanikov.

Pozivi k miru ne odgovarjajo na najpomembnejša vprašanja
Veleposlaniki so v pismu med drugim zapisali, da je nedavnim pozivom iz številnih evropskih držav, najsibodo še tako dobronamerni, skupno to, da ne odgovarjajo na najpomembnejša vprašanja: ali naj Ukrajini odvzamemo pravico, da sama kroji svojo prihodnost? Ali bi prenehanje vojaške podpore Ukrajini privedlo do miru ali pa vsaj prekinitve ognja? Zakaj bi Rusija prenehala z napadi, medtem ko ukrajinski partnerji z umikom podpore slabijo obrambo države in ko je Putinov javno razglašeni cilj popolno podjarmljenje Ukrajine? “Ne le da ni nobenega znaka, da bi se Rusija resno zanimala za pogajanja ali končanje vojne. Nasprotno: kdo zaradi pobojev v Buči in Mariupolju, množičnih posilstev, centrov za mučenje in ugrabitev, resno verjame, da bi bila Rusija bolj pripravljena na pogajanja z nezaščiteno Ukrajino,” so še vprašali ter poudarili, da je zelo nevarna, vendar za Kremelj učinkovita, propaganda v enem stavku našteti države EU, Nata ali ZDA na eni strani in Rusijo na drugi ter jih vse obtožiti, da nimajo mandata za to vojno. S tem prvim, po mnenju podpisnikov pisma, nesprejemljivo pripisujejo soodgovornost za vojno in njeno nadaljevanje. To namigovanje razbremenjuje odgovornosti natanko enega akterja: državo, ki je neizzvano napadla Ukrajino, ki je začela to vojno in jo vsak dan ohranja pri življenju. Državo, ki grobo krši mednarodno pravo. Državo, ki bi lahko takoj končala to vojno. “Ta država je samo Rusija,” so poudarili.

Foto: zajetje zaslona/Delo

Praktično cel svet zahteva takojšen, brezpogojen in popoln umik ruskih sil z mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine
Poleg tega je pred tremi dnevi Generalna skupščina ZN s 141 glasovi potrdila resolucijo, ki od Rusije ponovno zahteva, naj umakne svojo vojsko iz Ukrajine ter poziva k pravičnemu in trajnemu miru. “Resolucija A/ES-11/7 zahteva takojšen, brezpogojen in popoln umik ruskih sil z mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine (torej tudi Krima) ter poudarja, da je pridobitev ozemlja z uporabo sile pripravna in neveljavna,” je izpostavil Pogačnik, ki je opozoril, da so mednarodno priznane meje take, kot jih je imela Ukrajina ob osamosvojitvi in ob trenutku vstopa v ZN – torej se morajo Rusi umakniti tudi s Krima.

“Če ne ustavimo Rusije, bo to povečalo tveganja za vsako državo na svetu. Prvi korak k miru je enostaven – Rusija mora nehati napadati, je ob potrditvi resolucije dejal visoki predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je poudaril, da gre za nezakonito vojno, ki je prizadela ves svet. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je ravno tako obsodil rusko invazijo v Ukrajini in jo označil za “žalitev kolektivne vesti sveta”. Dodal je še, da Rusija krši tako Ustanovno listino ZN-a kot mednarodno pravo. Proti resoluciji so glasovale in se postavile na stran Rusije Belorusija, Severna Koreja, Sirija, Eritreja, Nikaragva in Mali. Med vzdržanimi državami pa so bile  Indija in Pakistan in Kitajska.

Kitajska je minuli teden sicer predstavila svoje stališče do dogajanja v Ukrajini in ob tem objavila dokument, ki obsega 12 točk za rešitev krize. Med drugim so pozvali k prenehanju vojne in začetku mirovnih pogajanj, po njihovem mnenju so dialog in pogajanja edini izvedljiv izhod za rešitev “ukrajinske krize”. “Osnovni ton in temeljno sporočilo politike sta precej proruska,” je kitajski mirovni načrt ocenil Li Mingjiang, profesor kitajske zunanje politike in mednarodne varnosti na singapurski tehnološki univerzi Nanyang. Po mnenju Pogačnika pa je bil kitajski predlog podan politično momentalno oportuno in v kontekstu njenega dojemanja razvoja določene situacije v zvezi z Republiko Kitajsko oz. Tajvanom.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine