Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Eden najbolj motečih dogodkov v britanski družbi je hitrost, s katero se je šolski program spremenil v sredstvo za spodbujanje političnih ciljev in spreminjanje otrokovih vrednot, stališč in občutljivosti. Ko gre za politizacijo kurikuluma, je Škotska v ospredju pri spreminjanju izobraževanja v obliko množičnega družbenega inženiringa. Nove smernice, ki jih je izdal Splošni učiteljski svet za Škotsko (GTCS), trdijo, da se morajo učitelji zavezati spodbujanju “socialne pravičnosti, raznolikosti in trajnosti”. Navaja, da učitelji Škotske pomagajo pri vključevanju trajnostnih in družbeno pravičnih praks, da bi uspeli kot narod.
Vključevanje “družbeno pravičnih praks” v razred je evfemizem za indoktriniranje učencev z vrednotami, povezanimi s “prebujanjem” oz. woke kulturo. Nekoč so od učiteljev pričakovali, da bodo politično nevtralni in ne bodo igrali zagovornikov določene ideologije. Danes GTCS pričakuje, da se bodo učitelji podprli z istim političnim obetom in skupaj sodelovali pri promociji uradne linije. Ob natančnejšem pregledu je očitno, da se zdi, da politična linija, ki jo zagovarja GTCS, izhaja iz pravilnika Škotske nacionalne stranke. Vrstica GTCS, ki jo je treba upoštevati, navaja: “Angažirani in usposobljeni učitelji ter učenci priznavajo mesto Škotske v svetu, našo zgodovino, naše razlike in raznolikost, naše edinstveno naravno okolje in našo kulturo, ki temelji na socialni pravičnosti.” Tudi promocija škotske izjemnosti temelji na ponovnem odkrivanju zgodovine tega naroda kot kulture, ki temelji na socialni pravičnosti.
Poskus GTCS preoblikovati škotsko kulturo v kulturo, ki temelji na socialni pravičnosti, v resnici pomeni, da pogled na svet SNP postane uradna doktrina sistema izobraževanja tega naroda. Domnevno učitelji, ki so skeptični do fikcije, da škotska kultura temelji na socialni pravičnosti, ali ki zavračajo prebujene ideale, povezane s socialno pravičnostjo, morajo cenzurirati svoj pogled ali zapustiti poklic. V dokumentu GTCS, ki opisuje, kaj pričakujejo od ravnateljev šol, je nedvoumno zapisano, da ravnatelji določijo jasne standarde v zvezi z uveljavljanjem načel vključevanja, trajnosti, enakosti in socialne pravičnosti skozi učni načrt. Omeniti velja, da je socialna pravičnost eden od tistih razpršenih konceptov, ki zveni dobro, a pomeni zelo malo. GTCS opredeljuje socialno pravičnost kot stališče, da si vsi zaslužijo enake gospodarske, politične in socialne pravice in priložnosti zdaj in v prihodnosti. Kot ve vsak, ki ima najmanj pojma o politični teoriji, je to izjava, ki je zasnovana tako, da dobro zveni, vendar ne prinaša pravega pomena. Kot se zgodi, GTCS to razume in opozarja, da se te vrednote pogosto lahko spregledajo in postanejo floskule.
Kljub temu se inženirji učnih načrtov opirajo na besede, kot so raznolikost, enakost in trajnost, da bi promovirali tisto, kar je najbolje opisati kot protikulturno agendo. Zato se dolg seznam uradnih vrednot GTCS osredotoča na kulturno politiko identitete in poudarja pomen zaščitenih značilnosti, kot so starost, invalidnost, sprememba spola, poroka in civilno partnerstvo, nosečnost in materinstvo, rasa, vera in prepričanje, spol, spolna usmerjenost in tako naprej. Mnogi opazovalci, ki berejo anodinske reference GTCS o socialni pravičnosti, lahko sklepajo, da se nanje nima smisla odzivati. Če pa natančno pogledate, postane očitno, da je tisto, kar vrednotijo GTCS, v nasprotju z etosom razsvetljenstva in sodobne demokracije. Kar je resnično zaskrbljujoče glede dokumenta GTCS, so vrednote, ki jih dokument povsem spregleda. Predan profesionalnim vrednotam, ne omenja strpnosti. Besede svoboda in svoboda sta na njenih straneh tudi vidno odsotni. Izjava, namenjena hvaljenju naše kulture, ki temelji na socialni pravičnosti, pa nekako ne upošteva vrednosti demokracije. Neuspeh pri jemanju temeljnih vrednot sodobne razsvetljene družbe osvetljuje vrsto pogleda na svet, ki si ga predstavljajo strokovnjaki za socialno pravičnost. Zlasti ravnodušnost GTCS do tolerance ni naključna. Upajmo, da je še vedno veliko škotskih učiteljev, ki priznavajo, da so izobraževalci in ne socialni inženirji. In upajmo, da se zavedajo, da škotska kultura temelji na bogati mešanici zgodovinskih izkušenj in ne na banalnosti retorike družbene pravičnosti.
