23.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 24 junija, 2024

Se Soros umika iz Evrope?

Piše: Nova24tv.si

Marsikoga je presenetila nedavna odločitev Fundacije za odprto družbo, v lasti kontroverznega milijarderja Georgea Sorosa, o umiku iz Evrope in usmeritvi v druge dele sveta. Gre nedvomno za slabo novico za številne levičarske nevladne organizacije, ki so se napajale s finančnimi sredstvi fundacije. 

George Soros, znan kot človek, ki je “pokopal angleško centralno banko”, potem ko je leta 1992 znižal vrednost britanskega funta in menda ustvaril milijardo dolarjev dobička, je pri 17 letih zapustil Madžarsko, da bi obiskoval londonsko šolo za ekonomske in politične vede in delal kot vratar na železniški postaji in natakar. Leta 1984 je Soros, ki je obogatel na Wall Streetu, svoje ogromno bogastvo začel usmerjati v fundacije, ki so spodbujale idejo “odprte družbe”. Forbes navaja, da neto vrednost 93-letnega Sorosa znaša 6,7 milijarde dolarjev. Leta 2017 je ta iz svoje družinske pisarne prenesel 18 milijard dolarjev na svoje fundacije Open Society Foundations – skupino dobrodelnih organizacij, ki služijo levičarskim interesom in delujejo v več kot 100 državah – katere predsednik je decembra postal njegov sin Alex Soros.

Podpiralo naj bi se le še nekaj programov
Ni še povsem jasno, kako in kam bodo razporejena sredstva fundacije, bo pa ta še naprej podpirala nekatere programe civilne družbe v Evropi, tudi te, ki vključujejo romsko skupnost. Tiskovni predstavnik Fundacije za odprto družbo je namreč sporočil: “Še naprej bomo financirali skupine civilne družbe po vsej Evropi, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo z zunanjimi zadevami EU, in ohranili našo zgodovinsko podporo evropskim romskim skupnostim.”

“Prav tako bomo še naprej podpirali človekove pravice, demokracijo in odgovorne vlade po vsej regiji, predvsem v Ukrajini, Moldaviji, Kirgizistanu in na Zahodnem Balkanu prek dela naših nacionalnih fundacij,” je po poročanju Euronewsa povedal tiskovni predstavnik.

Številne evropske nevladne organizacije, možganski trusti in raziskovalne skupine, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki segajo od medijske svobode in pravic migrantov do državnega nadzora in digitalne regulacije, se zanašajo na sredstva fundacije, ki je leta 2021 za financiranje projektov porabila kar 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Več prejemnikov finančnih sredstev Sorosove fundacije za odprto družbo je za Observer povedalo, da bo odločitev o umiku iz Evrope zanje predstavljala veliko težavo.

Občutno zmanjšali število zaposlenih v Evropi
Julija je Sorosova fundacija razkrila načrte za odpuščanje 40 odstotkov svojega osebja po vsem svetu. V elektronskem sporočilu osebju je vodstvo fundacije napovedalo radikalno preoblikovanje, ki jim bo pomagalo učinkoviteje izpolnjevati poslanstvo. “Nova odobrena strateška usmeritev predvideva umik in prekinitev velikega dela našega trenutnega dela v Evropski uniji, preusmeritev našega fokusa in razporejanja virov na druge dele sveta,” so zapisali.

Medtem ko bo odpuščenih 40 odstotkov globalnega osebja dobrodelne organizacije, bodo rezi najhujši v Evropi, saj se bo število 180 zaposlenih na sedežu v Berlinu zmanjšalo za 80 odstotkov. Osebje, ki bo ostalo v nemški prestolnici, bo v glavnem upravljalo sredstva fundacije v Švici. Zmanjšali bodo tudi število pisarn v Bruslju, medtem ko bodo podružnico v Barceloni do konca leta zaprli, poroča Guardian. Od nekdanjih sedmih podružnic na postsovjetskem območju ostajajo le tri – v Kirgizistanu, Ukrajini in Moldaviji.

Medtem ko je Soros starejši že pred časom nakazal temeljito spremembo strukture organizacije, se zdi, da se je odločitev, da se to doseže z drastičnim zmanjšanjem števila zaposlenih, šele pojavila v okviru novega upravnega odbora. V intervjuju za Wall Street Journal je Alex Soros dejal, da sicer deli vrednote svojega očeta, vendar je “bolj političen” od njega. Tedaj je marsikdo ugibal, kaj bo to pomenilo za delovanje Fundacije za odprto družbo.

Ogrožen obstoj številnih nevladnih organizacij
Zaradi velike strukturne prisotnosti fundacije v civilni družbi Evropske unije obstajajo opozorila, da bo njen umik ogrozil preživetje številnih neprofitnih organizacij, ki se soočajo s pomakanjem alternativnega načina financiranja, navaja Jutranji List. Najbolj ogrožene naj bi bile nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s temami, povezanimi s tehnologijo – od poskusov zajezitve “škodljivih” vsebin na internetu s pomočjo umetne inteligence do spremljanja nenadzorovanega državnega nadzora in uporabe vohunske programske opreme – kot tudi tiste, ki se osredotočajo na vprašanja, kot so spol, pravice manjšin in migrantov ter rasna pravičnost.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine