Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da ustavlja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, ki je bil dogovorjen ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, ker da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.
“V luči terorističnega napada, ki ga je režim v Kijevu izvedel s pomočjo britanskih strokovnjakov na ladje črnomorske flote in civilna plovila, ki sodelujejo pri varovanju žitnih koridorjev, Rusija ustavlja svoje sodelovanje pri izvajanju sporazuma o izvozu kmetijskih proizvodov iz ukrajinskih pristanišč,” je na Telegramu sporočilo rusko obrambno ministrstvo, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Malo prej je rusko obrambno ministrstvo za napad v Sevastopolu na okupiranem Krimu okrivilo Ukrajino, pa tudi Veliko Britanijo. Veliko Britanijo Rusi krivijo tudi za sabotažo plinovoda Severni tok v Baltskem morju, kar pa so Britanci potem odločno zavrnili kot povsem izmišljeno zgodbo.
Poročil o vojaški škodi napada v Sevastopolu je zaenkrat malo. Po ruskih navedbah je bila v tokratnem napadu poškodovana vojaška ladja, minolovec Ivan Golubec ter nekaj drugih naprav v zalivu.
Rusija je sicer že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sporazum o izvozu ukrajinskega žita, če bi prišlo do terorističnega napada ali sabotaže. (Kot da sama podobnih “akcij” – napadov ne bi izvajala).
V Ukrajini so se odzvali, da je Rusija izrabila napad z droni. “Moskva izrablja lažne razloge za blokado žitnega koridorja, ki zagotavlja prehransko varnost milijonom ljudi. Pozivam vse države, naj od Rusije zahtevajo, da ustavi svoje igre lakote in spet začne izpolnjevati svoje obveznosti,” je na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Združeni narodi so Rusijo že pozvali k ohranitvi sporazuma. “Življenjskega pomena je, da se vse strani vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi ogrozile pobudo za prevoz žita prek Črnega morja,” je sporočil Sephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN. Poudaril je, da ima zaradi tega sporazuma dostop do hrane na milijone ljudi po vsem svetu.
Sporazum je bil sicer dosežen julija ob posredovanju ZN in Turčije. Je bistvenega pomena za lajšanje globalne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska agresija na Ukrajino, eno glavnih svetovnih izvoznic žita. Rusija je namreč dotlej blokirala ukrajinska pristanišča in s tem tudi izvoz žita.
Sporazum je nato kljub sovražnostim močno olajšal izvoz žita; od začetka je v svet odšlo že več kot devet milijonov ton ukrajinskega žita. 19. novembra je bila sicer predvidena revizija sporazuma za njegovo podaljšanje, še navaja AFP.
