Piše: Spletni časopis
Predčasne volitve na zvezni ravni potekajo V Nemčiji, ker je po razpadu koalicije novembra lani ob dilemah zadolževanja preko ustavnih omejitev kancler Olaf Scholz izvedel podoben met puške v koruzo kot pri nas Marjan Šarec.
To je storil v položaju, ko so javnomnenjske raziskave tudi kazale upad zaupanja vlado pod vodstvom socialdemokratov.
Po raziskavah javnega mnenja bo Scholz volitve danes izgubil, relativno večino pa bi lahko dobila krščansko-demokratska unija (CDU/CSU), ki jo vodi Friedrich Merz. Obeta se ji slabih 30 odstotkov glasov, drugo mesto bo verjetno zasedla Alternativa za Nemčijo (AfD) z več kot dvajset odstotki. Tretji bi lahko bili socialdemokrati. Več kot deset odstotkov se obeta tudi Zelenim. Čeprav se bo AfD precej okrepila, ni nujno, da bo po volitvah postala del oblasti. Večina strank zavrača sodelovanje z njimi. Med drugim v AfD slovijo po zelo razumevajočem pogledu na ravnanje Rusije v Ukrajini. Merz je koalicijsko povezavo z njimi prav zaradi tega zavrnil, težave pa imajo v CDU/CSU tudi z idejo povezovanja z Zelenimi.
A po volitvah so kombinacije odvisne od rezultata in ne le od napovedi pred tem.
Dokler po volitvah nova vlada ne bo sestavljena, bo delo kanclerja opravljal Scholz.
