Piše: Nova24tv.si
Evropsko-ameriški politični magazin Politico je pregledal politično in osebno (ne)oporečnost kandidatov za evropske komisarje, ki jih je predlagala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Kot so uvodoma poročali, Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve, znan kot JURI, pregleduje izjave o interesih vseh najvišjih uradnikov EU. Na današnjem odločilnem srečanju njeni zakonodajalci razpravljajo o tem, ali je 26 bodočih komisarjev sposobnih opravljati svoje delo popolnoma neodvisno (predsednica Ursula von der Leyen ni vključena v postopek preverjanja, saj je že bila imenovana). Pri tem poudarjajo, da ima JURI pristojnost celo, da posameznega kandidata zavrne, če ugotovi nasprotje interesov. Toda njegovi člani so imeli le tri dni pred sestankom v četrtek, da pregledajo na stotine strani izjav, ki so jih posredovali komisarji sami – v procesu, ki je tako nepregleden, da je malo prostora za pravi nadzor. Drugo srečanje za nadaljevanje razprav se pričakuje v prihodnjih dveh tednih.
Medtem ko nobeden od 26 komisarjev ni odgovoril na prošnjo za posredovanje svojih izjav, jih je Politico našel vse in predstavil vse podrobnosti. Kot ugotavljajo, nič ne kaže, da je kdo storil karkoli nezakonitega, vendar je bilo nekaj podrobnosti, ki so izstopale, ko so pregledovali izjave, vključno z obsežnim premoženjskim portfeljem grškega kandidata in svetovalci slovenske izbranke.
Na tnalu tudi “milijonarka” Kosova
Ena izmed kandidatk, ki so jih pregledali, je bila tudi Slovenka Marta Kos. Ta je na varčevalnih računih prijavila okoli milijon evrov gotovine. V Politicu izpostavljajo, da je Kosova, preden je postala slovenska komisarka, delala za bruseljsko lobistično podjetje Kreab kot višja svetovalka, imela pa je tudi lastno butično svetovalno podjetje, registrirano v Švici. Izpostavljajo, da je sama dejala, da se ne šteje za lobistko, Kosova navaja vodilni organ evropskega nogometa UEFA kot eno od svojih strank za “zagovorniške” misije leta 2021 na ravni ZN “in njenih najpomembnejših teles.” Politico pa ni nadalje raziskal morebitnih povezav med njo in slovenskim predsednikom UEFA, ki je v spremljevalni birokratski industriji UEFE zaposlil cel kup Slovencev, veliko pa jih tam tudi pogodbeno sodeluje.
Kosova, ki bi lahko nadzirala proces širitve, je zamolčala, tako Politico, da je njen mož švicarski “g. Evropa” Henri Getaz, nekdanji generalni sekretar Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Kosova se na navedbe portala ni odzvala.
Politico Kosovo obdeloval že v preteklosti – od rusofilije in mobinga do udbaštva
Že v preteklosti so v Politicu zapisali, da je kandidatka za evropskega komisarja, ki naj bi prevzela odgovornost za širitveni resor, levo usmerjena Slovenka, ki je v preteklosti dala tudi izjave, ki so bile v spravljivem tonu do Moskve.
Izpostavili so njen stavek iz leta 2022, ko je povedala: “Moramo biti kritični do Rusije, vendar ne smemo zapreti svojih vrat pred Rusijo. Slovenija je imela vedno dobre odnose z Rusijo, vendar smo pod vlado (premierja) Janeza Janše videli odmik od Rusije proti ZDA.”
Poročali so tudi, da je bila Kosova med letoma 2013 in 2020 slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici, odstopila pa je zaradi očitkov zaposlenih na veleposlaništvu zaradi neustreznega vodenja. Politico Kosovo zato opisuje kot “poraženo veleposlanico”. Med razlogi navaja njen nepojasnjeni odstop s položaja veleposlanice, kjer so nanjo leteli očitki nepravilnosti v vodenju, rezultati preiskave, ki jo je opravilo zunanje ministrstvo, pa niso nikoli bili javni.
Prav tako so izpostavili njene domnevne povezave z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo (SVD, znana tudi kot UDBA), za katero naj bi delala. Zaradi vseh afer njeno kandidaturo vidijo kot eno izmed tistih, ki je ogrožena.
Zato so jo na Politicu dali na seznam tistih, za katere menijo, da obstaja možnost, da ne postanejo komisarji.
Ali bodo evropski poslanci presegli napisano in naredili dodatne raziskave, je odvisno od vsakega posameznega zakonodajalca. Medtem ko lahko poiščejo javno dostopne informacije, vprašajo kandidate za več podrobnosti ali jih celo pokličejo na zaslišanje, člani JURI nimajo moči, da bi jih v celoti raziskali.
Na to, kaj bi lahko predstavljalo navzkrižje interesov, vpliva tudi parlamentarna politika: nekatere politične skupine se odločijo, da ne bodo postavljale vprašanj o komisarju iz opozicijske skupine v zameno za brezplačno vstopnico za komisarja svoje skupine. Pogajanja niso javna in izjave so ves čas tajne.
“To je globoko napačen postopek, brez preglednosti, kjer pravila preprečujejo smiseln pregled teh izjav,” je dejal Nicholas Aiossa, direktor Transparency International EU.
