Poljska in Madžarska, članici EU, ki sta zaradi potez vladajoče politike že nekaj časa v navzkrižju z Brusljem in nekaterimi velikimi zahodnoevropskimi državami, še naprej beležita krepko gospodarsko rast. Realno se je BDP v prvem letošnjem četrtletju na Poljskem v medletni primerjavi povečal za 5,1 odstotka, na Madžarskem pa za 4,4 odstotka.
Po desezoniranih podatkih, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, je bila rast na Poljskem v medletni primerjavi 4,9-odstotna, na Madžarskem pa 4,7-odstotna.
Na četrtletni ravni se je BDP na Poljskem okrepil za 1,6 odstotka, v vzhodni slovenski sosedi pa za 1,2 odstotka.
Državi se tako še naprej uvrščata v skupino najhitreje rastočih članic unije.
Tako v Varšavi kot v Budimpešti so pristojni s prvo oceno nacionalnih statističnih uradov za uvodne tri mesece leta zadovoljni in ocenjujejo, da kažejo na dobro zdravje obeh ekonomij. Podrobnejši podatki bodo znani v nadaljevanju.
Na Poljskem sicer po poročanju poljske tiskovna agencija PAP pričakujejo, da se bo rast v naslednjih četrtletjih nekoliko umirila, za celotno leto 2018 pa pričakujejo rast nekoliko nad štirimi odstotki.
Na Madžarskem medtem vlada po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI pričakuje celoletno rast v višini 4,3 odstotka, nekateri analitiki pa so še bolj optimistični.
V obeh državah se sicer tako kot drugod po srednji in vzhodni Evropi že pojavlja težava s pomanjkanjem kvalificiranega kadra, zaradi česar bosta verjetno morali staviti več tudi na tuje delavce, okrepljena rast plač pa bi utegnila v prihodnje nekoliko zmanjšati njuno privlačnost za tuje naložbe.
Kot so nedavno ocenili v italijanski skupini Unicredit v rednem poročilu za regijo, bi še večje tveganje v prihodnje lahko pomenil neugoden razplet pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU. Obe državi ste veliki neto prejemnici kohezijskih sredstev in ta pomenijo močan dejavnik gospodarske rasti.
Tako v Varšavi kot v Budimpešti pa so zaradi nekaterih potez vladajoče politike že nekaj časa v navzkrižju z Brusljem in nekaterimi prestolnicami velikih zahodnoevropskih članic EU. če bi se uresničili predlogi o spremembi metodologije delitve kohezijskih sredstev in o njenem večjem navezovanju na spoštovanje vladavine prava, bi lahko to pomenilo udarec za obe državi.
