2.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Obeta se novo krizno žarišče v Evropi, Pridnestrje kliče Putina na pomoč proti Moldaviji

Piše: C. R. 

Oblasti v samooklicani proruski Pridnestrski republiki na vzhodu Moldavije so danes Moskvo zaprosile za zaščito pred vse večjim pritiskom Moldavije in opozorile, da je Kišinjov sprožil gospodarsko vojno proti Pridnestrju. Rusija je medtem v odzivu poudarila, da je zaščita prebivalcev Pridnestrja njena prednostna naloga.

Predstavniki separatistične regije so na današnjem kongresu sprejeli resolucijo, v kateri so Rusijo zaprosili za zaščito. Opozorili so, da je vlada v Kišinjovu sprožila gospodarsko vojno proti Pridnestrju in blokirala ključne uvozne izdelke, da bi regijo “spremenila v geto”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Mednarodna skupnost ne sme ignorirati odločitev kongresa,” je ob tem izjavil zunanji minister separatistične regije Vitalij Ignatijev. Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je zaščita interesov prebivalcev Pridnestrja ena od njihovih prednostnih nalog.

Tiskovni predstavnik moldavske vlade je še pred zasedanjem kongresa zatrdil, da v Kišinjovu ne vidijo nevarnosti za zaostrovanje in destabilizacijo razmer v Pridnestrju. “To je le še ena kampanja za ustvarjanje histerije,” je opozoril.

Na odločitve separatističnih uradnikov se je odzval tudi poljski premier Donald Tusk, ki je poudaril, da bi bilo zaostrovanje razmer v Pridnestrju nevarno za celotno regijo. “Problem Moldavije in Pridnestrja ni nov in grožnja ruskega posredovanja ali vsaj provokacije je stalnica. Nisem presenečen, vendar to kaže, kako nevarne so razmere tudi za Ukrajino,” je dodal.

Separatistična moldavska regija Pridnestrje, ki meji na Ukrajino in kjer živi veliko Rusov, je neodvisnost razglasila leta 1990, čemur je sledila skoraj dve leti trajajoča vojna z moldavskimi silami. V tej vojni so separatisti s pomočjo Rusije zmagali in razglasili samoupravo. Pridnestrska republika sicer mednarodno ni priznana.

V času vojne v sosednji Ukrajini so odnosi med Rusijo in Moldavijo, ki ima od junija 2022 status kandidatke za članstvo v EU, zelo napeti. Obstajajo tudi bojazni, da bi lahko bila država po Ukrajini druga tarča ruskega napada. Kremelj obtožuje Kišinjov protiruske politike, moldavska predsednica Maia Sandu pa je Rusijo večkrat obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine