Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Norveška, Irska in Španija so napovedale, da bodo prihodnji teden priznale Palestini pravico do lastne države. Izrael umika svoje diplomatske predstavnike iz teh treh držav. Za zdaj na posvet.
Pred tem je Palestino priznalo devet evropskih držav, večina leta 1988 kot del Sovjetskega bloka, ki je s tem poskušal oslabiti Zahod. Takrat je Palestino priznala tudi Jugoslavija. Slovenija, ki je nastala z razpadom te države, je bila doslej v skupini zahodnih držav, ki Palestine niso priznale, ker zahtevajo izpolnitev pogoja, da se morajo Palestinci odreči cilju uničenja Izraela in to državo priznati.
Norveška, Irska in Španija pričakujejo, da bodo s svojim vzgledom vplivale na druge države na Zahodu. Slovenska vlada se za zdaj ni pridružila tej skupini, čeprav se za priznanje že desetletje močno zavzema stranka Levica, pa tudi SD, ki ima zunanjo ministrico Tanjo Fajon. Postopke priznavanja je premier Robert Golob prestavil na čas takoj po razglasitvi rezultatov evropskih volitev.
Veliko govorjenja o priznavanju Palestine je pri nas tradicija v času volilnih kampanj, s tem si politične stranke na levi poskušajo pridobiti politične točke. V času, ko je leta 2018 odstopal Miro Cerar, so priznanje iz vladne koalicije napovedali celo kot povračilni ukrep, ker so ZDA priznale Jeruzalem za prestolnico Izraela. Izrael je država, s katero je nekdanji jugoslovanski diktator Josip Broz Tito prekinil diplomatske odnose, socialistična Jugoslavija pa jo priznala med prvimi, skupaj z drugimi takrat “bratskimi” državami socialističnega, muslimanskega in tretjega sveta. Cilj je bil slabiti Zahod.
Premier Irske Simon Harris je ob napovedi priznanja Palestine, kot poroča BBC, opozoril, da je bil napad Hamasa 7. oktobra na Izrael “barbarski”, pozval je k takojšnji izpustitvi talcev, a opozoril, da “Hamas ni palestinsko ljudstvo, današnja odločitev o priznanju Palestine je bila sprejeta, da bi pomagali ustvariti mirno prihodnost”.
Golob se je na dogajanje odzval tako:
“Slovenska vlada je kot prva iz skupine držav, podpisnic posebne izjave ob robu Evropskega sveta (Slovenija, Španija, Irska, Malta), začela proces priznanja Palestine, v katerem smo izrazili pričakovanja, ne pa pogoje, za obe strani. V nedavnem pismu voditeljem držav članic EU sem tiste, ki še niso priznali Palestine, pozval, da se pridružijo našemu procesu priznanja. Z jasno izraženimi pričakovanji do vseh strani lahko sodelujemo, združeni in močni, da bi dosegli skupni cilj priznanja v službi človeštva, miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod na obe strani za doseganje premirja in izpustitev talcev.”
Malte med državami, ki bodo priznale Palestino, zdaj ni, ker je to storila že skupaj s skupino socialističnih in podobnih držav leta 1988. Prva evropska država, ki je po tem priznala Palestino, je bila Švedska leta 2014.
