Piše: Damian Ahlin
To je okostje človeka, ki je živel pred 1900 leti. V peti je imel petcentimetrski železen žebelj. Kaj ta najdba pomeni za arheologe.
Ekipa britanskih raziskovalcev meni, da je našla morda najbolje ohranjen primer križanja iz rimske dobe na svetu. Najdbo so našli na območju nekdanje polnilnice mleka v vasi Fenstanton. Okostje je bilo odkrito leta 2017 med izkopavanjem petih manjših rimskih grobišč, na katerih so bili posmrtni ostanki 40 odraslih in petih otrok. Grobovi so večinoma iz 4. stoletja našega štetja, njihova vsebina pa je bila pred kratkim v celoti analizirana.
Večina posmrtnih ostankov je kazala znake slabega zdravja, vključno z zobnimi boleznimi, malarijo in telesnimi poškodbami, kot so zlomi. En moški skelet, ki je ležal v grobu tako kot drugi, je bil najden s 5 cm velikim železnim žebljem, vodoravno zabitim skozi desno peto kost (calcaneus).
Analiza kaže, da je bil moški, ki so ga arheologi poimenovali okostje 4926, star od 25 do 35 let in visok približno 1,70 m (povprečna višina v tistem času). Radiokarbonske tehnike datiranja kažejo, da je umrl med letoma 130 in 360 našega štetja.
Skelet je bil pokopan obdan z dvanajstimi železnimi žeblji in ob leseni konstrukciji, ki naj bi bila krsta ali lesena deska, na katero so morda položili njegovo telo, ko so ga sneli s križa.
Zgleda tudi, da je bil zvezan ali priklenjen. V peto mu je bil zaboden žebelj, ki so ga odkrili v laboratoriju, ko so kosti oprali. Ob glavni luknji je bila najdena manjša vdolbina, kar kaže na to, da prvi poskus pribitja na križ ni uspel.
Čeprav je bilo križanje v rimskem svetu pogosto, so osteološki dokazi o tem po mnenju osteoarheologinje Corinne Duhig z Univerze Cambridge izredno redki, saj niso vedno uporabljali žebljev (žrtev je bila običajno privezana na tram križa), trupla pa običajno niso bila uradno pokopana.
Kadar so uporabljali žeblje, so jih po križanju običajno odstranili in ponovno uporabili, jih zavrgli ali ponovno uporabili kot amulete.
Izkopavanje je vodil David Ingham iz podjetja Albion Archaeology. Prvi podatki o najdbah so bili pravkar objavljeni v reviji British Archaeology.
Pogrebne prakse v rimskem obdobju so bile številne in raznolike, občasno so bili vidni dokazi o predsmrtnem ali posmrtnem pohabljanju, vendar nikoli o križanju.
Skupaj s človeškimi ostanki so odkrili več rimskih predmetov. Med najdbami so bile emajlirane broške, veliko število kovancev, okrašena keramika in velike količine živalskih kosti, ki kažejo na specializirane načine mesarjenja. Ti so skupaj z veliko stavbo, uradnim dvoriščem in cestnimi površinami kazali na prisotnost organizirane rimske naselbine z očitnimi znaki trgovine in bogastva.
Arheologi pravijo, da je naselbina morda nastala kot uradno postajališče ob cesti, ki je služila potnikom, okoli katere je zraslo mesto, in nekaj dokazov kaže, da se je razvila na križišču.
Leta 212 po Kr. je bilo državljanstvo razširjeno na vse svobodne osebe v cesarstvu, križanje pa je bilo za državljane prepovedano po Konstantinovem odloku iz leta 337 po Kr. Vendar so bili sužnji še vedno lahko križani, izjeme pa so veljale tudi za nekatera kazniva dejanja, kot je izdajstvo.
Vir: infobae.com
