Kot je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, napovedal poljski premier Mateusz Morawiecki, bo to referendum o načrtih Evropske unije, da državam članicam vsili shemo premeščanja prebežnikov. S tem je nakazal, da bo njegova vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) migracije znova postavila v ospredje predvolilne kampanje – s takšno taktiko je stranki leta 2015 že uspelo priti na oblast, piše Euronews.

Parlamentarne volitve bodo na Poljskem potekale 15. oktobra, Morawiecki pa želi na isti dan izvesti tudi referendum o načrtih Unije za reformo azilne politike. Kot je dejal v videoposnetku, naj bi se vprašanje glasilo: “Ali podpirate sprejem več tisoč nezakonitih priseljencev z Bližnjega vzhoda in Afrike v okviru mehanizma obveznega sprejema, ki ga vsiljuje evropska birokracija?” Izid referenduma ne bo vplival na načrte za reformo Evropske unije.

Države članice Unije se pri azilni politiki in migracijah še vedno precej razhajajo. Foto: EPA
Države članice Unije se pri azilni politiki in migracijah še vedno precej razhajajo. Foto: EPA

 

Stranka Zakon in pravičnost je sicer sporočila, da bodo na referendumu štiri vprašanja, vprašanje o azilni politiki bo le eno izmed njih. Drugo se bo nanašalo na privatizacijo državnih podjetij, tretje na dvig upokojitvene starosti, četrto pa bodo objavili v ponedeljek. Opozicija PiS-u očita, da bo referendum izkoristila za mobilizacijo dodatnih volivcev za parlamentarne volitve.

 

Obvezno sprejemanje prebežnikov

 

Notranji ministri EU-ja so v začetku junija v okviru migracijskega pakta dosegli dogovor o reformi upravljanja azila in migracij ter azilnih postopkih. Kompromis med drugim določa, da sprejemanje prebežnikov ne bi smelo biti več prostovoljno, temveč obvezno. Države, ki jih ne bodo želele sprejeti, bodo morale plačati odškodnino, piše STA.

Vlada v Varšavi temu nasprotuje. Poljska zahteva, da se mora vsaka država članica EU-ja sama odločiti, kako podpreti države, ki se soočajo s posebno visokim številom prebežnikov.

Evropski azilni sistem se je začel sesuvati pred osmimi leti, ko je v Evropsko unijo vstopilo več kot milijon ljudi, večina je pred vojno pobegnila iz Sirije, kar je preobremenilo sprejemne zmogljivosti v Grčiji in Italiji in sprožilo eno največjih političnih kriz v EU-ju. Od takrat se 27 držav članic pregovarja o tem, katere države bi morale prevzeti odgovornost za ljudi, ki so prispeli brez dokumentov, in ali bi jim morale druge članice pomagati pri reševanju težav.