Piše: Ivan Šokić (Nova24tv)
Danski parlament je v četrtek, 3. junija 2021, potrdil zakon, ki dovoljuje pošiljanje prosilcev za azil v tretje države izven Evropske unije. V skladu z zakonom bodo migrante, zabeležene ob prihodu na Dansko lahko vkrcali na letalo in jih poslali v eno od afriških držav partneric, od koder se bo postopek pridobitve azila na Danskem odvijal dalje.
Države, ki so pripravljene pripravljene sprejeti migrante z Danske naj bi bile Ruanda, Etiopija in Eritreja. Stroške celotnega procesa migrantskega bivanja v afriških državah bo po poročanju Remix News pokrila Danska.
Nova zakonodaja omogoča zadrževanje prosilcev za azil v omenjenih afriških državah tudi v primeru, da je njihova prošnja za azil odobrena. V Evropski uniji so zaradi tega že skočili v zrak. “Zunanje procesiranje prošenj za azil postavlja temeljna vprašanja o dostopu do obravnave za azil ter učinkovitega dostopa do zaščite,” je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Adalbert Jahnz.
EU, OZN in nevladniki besni
Jahnz je pri tem poudaril, da je iskanje azila “temeljna pravica v Evropski uniji.” Do nove danske zakonodaje so kritični tako nevladniki, kot Združeni narodi. Oboji se zavzemajo za čim večji pritok migrantov iz držav tretjega sveta v Evropo.
Maja 2021 so pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice (SČP ali UNHRC) celo pozvali dansko socialistično vlado naj ne podpre predloga o zaostrovanju azilne politike. “Take prakse spodkopavajo pravice tistih, ki iščejo varnost in zaščito, jih demonizirajo in kaznujejo, ter lahko ogrozijo njihova življenja,” je bila kritična Gillian Triggs iz vrst Visokega komisariata Združenih narodov za begunce.
Ostrejša azilna politika rešuje življenja
Danski minister za migracije Mattias Tesfaye vse očitke zavrača. Tesfaye vztraja, da so novi ukrepi veliko bolj humani, kot pa trenutno procesiranje, saj bodo pripomogli k zmanjšanju števila migrantov, ki se bodo pripravljeni podati na nevarno pot do Evrope, vedoč, da bodo konec koncev končali v Afriki, daleč stran od želenega cilja. Danska premierka in vodja Socialdemokratov Mette Frederiksen je v volilni kampanji obljubila omejevanje migracij. Vse od leta 2019 ko je prevzela vajeti in postala premierka se migrantska zakonodajo konstantno zaostruje.
Leta 2020 se na Danskem prejeli 1.547 prošenj za azil, kar je najmanjša številka od leta 1992. Odobrenih je bilo okoli 600 prošenj. Za primerjavo, leta 2015 je bilo odobrenih več kot 10 tisoč prošenj za azil. Aprila 2021 je Danska postala prva Evropska država, ki ni podaljšala dovoljenja za bivanje v državi tako imenovanim sirskim “beguncem”, saj so razmere v Siriji dovolj varne, da se vrnejo nazaj domov.
