7.4 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Mineva deset let od začetka petdnevne rusko-gruzijske vojne

Danes mineva 10 let od začetka petdnevne vojne, v katero sta se zapletli Rusija in Gruzija zaradi separatističnih gruzijskih republik Abhazija in Južna Osetija. Deset let po vojni, s katero je Rusija po mnenju analitikov hotela preprečiti članstvo Gruzije v zvezi Nato, Moskva še vedno zaseda del ozemlja in svari Tbilisi pred vstopom v zavezništvo.

 

Korenine ozemeljskega spora glede Južne Osetije in Abhazije segajo v čas carske Rusije, vse odločneje pa je tlel, odkar sta se regiji v začetku 90. let 20. stoletja ob podpori Moskve enostransko odcepili od Tbilisija.

V vojno, ki je spremenila velik del sveta, je prerasel pred desetimi leti. Začelo se je z vojaškim posredovanjem tedanjega prozahodno usmerjenega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija v Južni Osetiji v noči na 8. avgust 2008. Ruski vojaki, tanki in letala so v petdnevni bliskoviti vojni, ki je pretresla mednarodno skupnost, njihov napad hitro zatrli. Boje je končala prekinitev ognja, pri kateri je posredovala EU.

Le nekaj tednov po koncu vojne je Rusija Južno Osetijo in Abhazijo priznala kot neodvisni državi. Obenem je prevzela de facto nadzor nad njima ter tam namestila na tisoče svojih vojakov, kar Tbilisi razume kot okupacijo. Pozneje je še okrepila svoje sile v Južni Osetiji in Abhaziji.

Ugled Tbilisija v svetu je medtem zaradi vojne upadel, saj so jo številni razumeli kot nepremišljeno vojaško avanturo tamkajšnjih oblasti. Med drugim naj bi se zaradi vojne dodatno zmanjšale možnosti za vstop Gruzije v Nato in EU.

Prav možnost članstva Gruzije v Natu je bila po mnenju več analitikov povod, da se je Rusija, ki je čutila, da izgublja moč na območju, odločila za vojno. S tem je svetu pokazala, da je pripravljena svoje interese v regiji braniti tudi s silo. Podobno se je odzvala leta 2014, ko so proevropske sile prevzele oblast v Ukrajini in si je priključila polotok Krim.

Pred vstopom v Nato Moskva Tbilisi svari še danes, deset let po vojni. Potem ko je severnoatlantsko zavezništvo na julijskem vrhu v Bruslju potrdilo perspektivo za članstvo Gruzije, se je nekaj dni pred obletnico vojne oglasil ruski premier Dmitrij Medvedjev in Tbilisi posvaril pred posledicami morebitnega članstva. “To lahko povzroči strašen konflikt, ne vem, kdo bi si želel tega,” je dejal v radijskem intervjuju, objavljenem v ponedeljek.

Petdnevna vojna je sicer najbolj prizadela prebivalstvo. V spopadih je po uradnih podatkih različnih strani umrlo okoli 800 ljudi, več kot 120.000 jih je moralo zapustiti domove in mnogi se niso nikoli vrnili. Obe strani sta po ocenah mednarodnih organizacij resno kršili mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice.

Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je leta 2016 začelo preiskavo vojnih zločinov, je ocenilo, da je bilo v Južni Osetiji razseljenih do 18.500 Gruzijcev. Desetletje po vojni številni med njimi še vedno živijo v zanje zgrajenih naselbinah širom Gruzije.

Gruzijski predsednik Giorgi Margelašvili medtem stalno prosi zahodne zaveznice Gruzije, naj okrepijo pritisk na Kremelj, da bi se končala “okupacija na gruzijskem ozemlju”, ki jo je obsodil tudi dan pred obletnico. A nešteto krogov pogovorov za rešitev konflikta, ki so jih začeli oktobra 2008 v Švici, še ni obrodilo sadov. Predsednik je pred dnevi poudaril, da Gruzijci ne smejo izgubiti upanja, saj Rusija želi prav to.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine