Piše: mag. Tadej Ian
Še pred nekaj meseci je kazalo, da je način, kako je bila slovenska demokracija ukradena s strani globoke države, eksotika. Danes pa je ta grenka izkušnja šolski primer, kako deluje moderni »demokratični« svet. Po evropskih volitvah, ko je evropska tehnokratska rakava tvorba ugrabila Evropsko unijo, so zdaj na vrsti ZDA, kjer lahko ameriška globoka država na mesto predsednika ustoliči Kamalo Harris in sproži kamalizacijo ZDA.
Ob branju izpostavljenega uvoda tega članka bi dvomljivci morda pomislili, da je nemogoče, da bi Donald Trump izgubil volitve po tem, ko je bil nanj storjen atentat in je posledično postal preživeli politični mučenik, ki ima do izvolitve na funkcijo predsednika na letošnjih novembrskih ameriških volitvah razgrnjeno rdečo preprogo. Še posebej ob tem, da je njegova de facto (vendar še ne de iure) nasprotnica Kamala Harris, ki ima v tem trenutku enotno podporo demokratske stranke, v javnosti nepriljubljena in izkazuje nesposobnost.
Globoka država ne popušča
To sicer vse drži, a če dodamo faktor ameriške globoke države in njenih dosedanjih aktivnosti, med katere morda sodi tudi nezaslišano slabo varovanje republikanskega predsednika s strani tajne službe, da so bili lahko proti Trumpu sploh izstreljeni streli, se enačba drastično spremeni. Ne gre samo za to, da ima globoka država na voljo sodno gnjavljenje Trumpa in morebitne vzvode za goljufijo na volitvah. Gre za to, da ima ameriška globoka država v rokah tudi (skoraj) vse osrednje ameriške medije. Slednji so o atentatu na Trumpa denimo poročali tako, da ponekod sploh ni bilo mogoče razbrati, da je bil na Trumpa storjen atentat. Poročali so denimo, da je Trump na predvolilnem zborovanju »padel« ali da so ga »po glasnih zvokih odvedli z odra«. Kasneje se je pojavila ideja, da ga sploh ni zadela krogla, pač pa deli stekla, kar so preiskovalci že ovrgli, saj so zatrdili, da je Trumpa res zadela krogla. Ni nenavadno, da več kot tretjina registriranih demokratskih volivcev v ZDA trdno verjame, da je Trump sam organiziral atentat nase oz. da gre pri poročanju o atentatu za lažno novico, čeprav je Trumpa pred tem, da bi mu krogla raztreščila možgane, rešil le naključen nagib glave.
Ameriška globoka država si favorita za predsednika že od nekdaj izbira med republikanskimi in demokratskimi kandidati. Logika globoke države je namreč usmerjena v korist, ki jo bo njenim predstavnikom (v Sloveniji s strani nekdanjega predsednika Pahorja imenovanimi »strici iz ozadja«) prinesel izvoljeni kandidat. Zadnji favorit ameriške globoke države je bil denimo George Bush, ml., ki je zmagal v sumljivih okoliščinah. Težko je reči, ali je bila globoka država zgodovinsko bolj republikansko ali demokratsko usmerjena. Ker nikoli ne gre za centralizirano tvorbo, se je dogajalo tudi, da so njeni predstavniki podpirali oba kandidata in med seboj posledično tekmovali. Toda, odkar se je pojavil Trump, je ameriška globoka država stoodstotno poenotena in kot fronta nastrojena proti Trumpu. Razlog za to je, da se Trump na globoko državo požvižga, ker že ima vse, kar potrebuje, in mu ameriška globoka država ne more dati oz. omogočiti nič novega. Prav zato je bil pred štirimi leti izvoljen »zaspani« Joe Biden, ki je imel že tedaj težave z demenco. Ameriški globoki državi je namreč vseeno, ali je izvoljen nesposoben ali bolan kandidat. Akterjem globoke države je pravzaprav vseeno, ali bi bilo za predsednika ZDA izvoljeno truplo ali pa celo kakšna krava z najbližjega pašnika, saj se vedno najde nekdo, ki lahko za izvoljenim vodi državo po diktatu stricev in tet iz ozadja, če je izvoljeni opravilno nesposoben.
Kamala Harris lahko postane ameriška in svetovna katastrofa …
Zaradi navedenega ni nemogoče, da bi bila Kamala Harris izvoljena. Nasprotno, zelo verjetno je, da bo na ameriških predsedniških volitvah letos šlo na tesno. Če bo zmagala Harrisova, se bo za ZDA začelo obdobje teme. Harrisova je bila v otroštvu privilegirana. Njena starša sta bila univerzitetna profesorja, ki sta Kamali omogočala visok standard. Kljub temu je Harrisova svojo barvo kože (oče je ameriški črnec in mati Indijka) izkoriščala v okviru ameriške »pozitivne akcije«, kjer so nebeli Američani privilegirani pri pridobivanju izobrazbe in služb ter v politiki. Očitajo ji, da je v politiko splezala prek postelje. Njene politične izjave kažejo na nesposobnost in prav tako številna dejanja, ki jih je izvedla kot tožilka v Kaliforniji. V javnosti je nepriljubljena, tako da je to, da jo bodo imenovali za demokratsko kandidatko, nekakšen mehki državni udar znotraj demokratske stranke, v okviru katerega je vodstvo te stranke ogoljufalo demokratske volivce. Kamala Harris je prebujensko (woke) usmerjena. Vse, česar se je lotila kot podpredsednica (predvsem migrantska politika), se je izkazalo za velikanski polom. Nedvomno je, da bo forsirala svoje politike in bo nizala polom za polomom, če bo predsednica ZDA, saj ni še nikoli v karieri dosegla kakšnega velikega uspeha, medtem ko ima za seboj celo serijo slabih oz. dvomljivih odločitev oz. ukrepov.
… tako kot je Robert Golob slovenska katastrofa
Na drugi strani je Roberta Goloba, relativnega neznanca in nepomembneža, iz nedrij državnega energetskega podjetja slovenska globoka država, ki ima v Sloveniji nadzor nad osrednjimi mediji, ponesla na bleščeče mesto premierja. Golob se je izkazal za političnega mačka v žaklju, ki je najprej v vlado vzel radikalno Levico, čeprav za to ni bilo nobene potrebe, saj bi imel s Socialnimi demokrati v državnem zboru večino. Še več. Golob je Levici prepustil ideološko taktirko v vladi, kar je politično gledano osupljivo, nesmiselno in nevarno. Zakone hoče Golobova vlada večinoma sprejemati po hitrem postopku, ker očitno ne mara politične razprave z opozicijo. To, da Golob dopušča vladno ignoranco zdravniške in drugih stavk, je prav tako nezaslišano. Vlada izvaja destruktivne politike, ki zmanjšujejo blaginjo državljanov in Slovenijo dolgoročno postavljajo v težak položaj, kar bo povzročilo trpljenje najbolj ranljivih slovenskih državljanov še dolgo po tem, ko bo Goloba dnevna politika prežvečila in izpljunila. Ampak slovenski globoki državi je očitno vseeno, kaj počne Golob, dokler se lahko njeni pripadniki v ozadju za časa njegove vladavine okoriščajo.
Bo zahodna civilizacija padla?
Dodatna težava je dogajanje na prizorišču Evropske unije. Tam bi težko govorili o globoki državi, ker je pri vodenju EU bolj aktualna tehnokracija v podobi birokratov, brez katerih EU, naddržavna tvorba, ne bi mogla delovati. Nazorno očitno je, da se v EU tako imenovane sredinske stranke grupirajo, da držijo status quo, in zaenkrat odbijajo politične napade s strani radikalne evropske levice in nove (resnične) evropske desnice. Težava pa je, ker je ta status quo za Evropsko unijo uničujoč, saj tehnokrati EU forsirajo politike zelenega prehoda, globalistično migrantsko politiko in druge politike, ki razkrajajo Zahodne tradicije, kot sta denimo radikalni feminizem in LGBT+ ideologija. V Evropi so na delu rušilne silnice, tako kot bi bile pod Kamalo Harris v ZDA in so pod Robertom Golobom v Sloveniji. In rezultat je povsod enak: interes javnega dobrega je potisnjen v ozadje ali pa ga sploh ni, kar pomeni, da se razkrajajo gospodarstva in družbe ter je posledično vse več pritiska na najbolj ranljive posameznike v teh družbah. Dobro bi bilo, da v ameriški predsedniški tekmi zmaga Donald Trump, saj bi tako vsaj v podobi ZDA obstalo zadnje sidro Zahodne civilizacije, ki ji grozi, da jo bo zaradi interesov pokvarjencev, politik norcev in dela nesposobnežev odplaknilo na smetišče zgodovine.
