Splošno sodišče EU v Luksemburgu bo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran obravnavalo 3. decembra, piše v sodnem koledarju. Slovenija meni, da je izjema nezakonita in da bo povzročila nastanek gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana.
Čeprav se je v začetku lanskega leta omenjalo, da bi lahko sodišče sodbo glede terana razglasilo do konca leta 2019, bo v začetku decembra šele ustna obravnava, ki se jo je pričakovalo že bistveno prej.
Slovenija je tožbo na Splošno sodišče EU vložila 15. septembra 2017. Spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran pod določenimi pogoji uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.
Odobritev izjeme, ki hrvaškim pridelovalcem omogoča uporabo imena sorte grozdja teran za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši, je po prepričanju Slovenije za potrošnike zavajajoča, ker lahko zmotno menijo, da gre za isti vrsti vina.
Slovenska stran, ki jo v postopku zastopata državno pravobranilstvo in nemški odvetnik Roland Knaak, meni, da je delegirani akt iz več razlogov nezakonit in da bo njegova uporaba povzročila nastanek gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana.
Slovenija je med sprejemanjem izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka sprejemanja in pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU.
V Evropski komisiji so vseskozi poudarjali, da delujejo v skladu z zakonodajo EU, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino ter da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov.
Ob tem so v komisiji izpostavljali, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.
Evropska komisija je tedaj izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.
Kmalu po menjavi vodstva v komisiji novembra 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.
Tik pred božičem 2016 so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista uspeli najti skupne rešitve o teranu, ter za januar 2017 dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.
Postopek s tožbo Slovenije se konča z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU, proti kateri je mogoča pritožba na Sodišče EU. V postopku lahko v podporo stališčem Slovenije oziroma komisije intervenirajo zainteresirane institucije EU in države članice.
