Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je Zoran Janković v dvajsetih letih svojega županovanja v Ljubljani postal simbol korupcije in razsipništva. Razkrivamo vse njegove dosedanje afere. Če na županskih volitvah Zoran Janković pade, bi to pomenilo lahko velike težave za staro nomenklaturo, zaradi tega Nika Kovač tudi stopnjuje pritisk. Ustanovljene so bile štiri nove preiskovalne komisije, a tokrat se ne bo smelo več zgoditi to, kar se je dogajalo v prejšnjem mandatu s komisijo, ki jo je vodila Tamara Vonta. Postavlja se vprašanje, od kod tri milijone evrov sredstev zavodom, ki so povezani z Niko Kovač. Kdo financira vso to propagando, ki služi interesom levičarjev? Pogovarjali smo se s kandidati za župane mestnih občin Ljubljana, Kranj in Koper. V Ljubljani znova kandidira Aleš Primc, ki je podrobneje spregovoril, zakaj so v Ljubljani potrebne spremembe. Z Demokracijo boste vedeli več!
Zoran Janković je na čelu Ljubljane že dve desetletji. Tokrat se za župana poteguje že sedmič, čeprav je še nedolgo tega zatrjeval, da ne bo več kandidiral. Star je 73 let. Njegovo županovanje so zaznamovali številne preiskave, očitki o korupciji in vprašanja glede premoženja in poslovnih povezav njegove družine. Nekatere zadeve so se končale z oprostilnimi sodbami, druge s procesnimi odločitvami, tretje so še odprte. To traja že dve desetletji. Kako je mogoče, da je župan z dolgo zgodovino preiskav še vedno brez pravnomočne kazenske obsodbe? Zoran Janković je ob prvi županski kandidaturi leta 2006 prišel iz Mercatorja, kjer je od leta 1997 vodil upravo, nadzorniki pa mu niso več podaljšali mandata. Znana je tudi izjava Toneta Ropa: »Jaz sem te nastavil, politika te je nastavila.« V Mercator.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Med Jankovićevim kraljestvom korupcije in osmomarčevsko revolucijo
Nekaj je jasno: Slovenija je v pričakovanju lokalnih volitev, oči javnosti pa so uprte v Ljubljano, kjer še vedno vztraja najbolj razvpita »sveta krava« slovenske tranzicije. To je Zoran Janković, ki bo tokrat imel res veliko konkurence na levi. O njej smo sicer že pisali, v marsičem pa zadeva spominja prav na nedavno dogajanje v Srbiji, kjer je bil dosedanji, zdaj že nekdanji predsednik Aleksandar Vučić premagan. Očitno se tudi ne bo mogel ponovno vrniti v igro za predsednika države; predsedniške volitve bodo konec tega leta. Ob tem velja spomniti, da je bil Vučić tisti, ki je že pred časom snubil ljubljanskega župana Zorana Jankovića, naj prevzame vodenje srbske vlade – na kar pa ljubljanski »gradonačelnik« ni pristal. Ta bizarna ponudba je bila dejansko provokacija bolj za Slovenijo kot Srbijo, kjer je ponos precej večji – tam namreč velja, da bi bil Janković kvečjemu vratar v zgradbi urada beograjskega župana, pri nas pa je lahko postal ljubljanski župan, kar ni presenetljivo, saj ima za seboj zelo dobre botre.
Ustanovljene štiri parlamentarne preiskave: od družbe Gen-I do Black Cuba
Prva preiskava, ki sta jo predlagala SDS in trojček NSi-SLS-Fokus, nato pa so jo podprli tudi Demokrati ter Resni.ca, sega v obdobje od 1. januarja 2014 dalje. Njen predmet je sum, da so nosilci javnih funkcij vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve v elektroenergetskih podjetjih v (ne)posredni državni lasti, v Slovenskem državnem holdingu (SDH), vladi in drugih organih. Te odločitve naj bi poslabšale poslovanje podjetij, ogrozile energetsko neodvisnost in omogočile premoženjske koristi posameznim strankam. V ospredju je Gen-I. Družba, ki jo je dolga leta vodil Robert Golob, je v tem času sklepala posle na Balkanu in v Romuniji. Posebej izstopa zadeva Gen-I Sonce v Romuniji, kjer se pojavljajo sumi korupcije. Preiskava naj bi preverila, ali so se po formalni menjavi vodstva pretrgale tudi dejanske povezave z Golobovim nekdanjim krogom. Enako velja za Star Solar, družbo, katere lastnik je Golob. Gre za okoliščine prevzema, imenovanje zastopnika in poslovna razmerja z Borzenom, državnim operaterjem trga z električno energijo. Vprašanje je, ali so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve in ali je prišlo do prelivanja sredstev.
Zavoda Nike Kovač s skoraj tremi milijoni evrov prihodkov! Od kod denar?
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v zadnjih letih postala eden vidnejših obrazov slovenskega levičarskega aktivizma. Njena organizacija in povezani zavod My Voice, My Choice sta med letoma 2022 in 2025 po javnih podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) skupaj izkazala približno 2,99 milijona evrov prihodkov. Hkrati sta v vseh letnih poročilih navajala nič zaposlenih in nič stroškov dela. Večina denarja je šla za »stroške storitev« – torej za zunanje izvajalce, pogosto samostojne podjetnike. Vzporedno je Kovačeva julija 2025 ustanovila lastno svetovalno družbo Roses and Solidarity d. o. o., ki je v slabih šestih mesecih imela skoraj 87 tisoč evrov prihodkov in več kot 41 tisoč evrov čistega dobička, to je okoli 14.800 evrov mesečnega prihodka in blizu 7600 evrov mesečnega dobička. Stroški dela so znašali 31.192 evrov, kar pomeni povprečno mesečno bruto plačo okoli 4645 evrov ob 0,42 zaposlenega na podlagi delovnih ur. Sedež podjetja je na Trgu komandanta Staneta 8 v Ljubljani, na naslovu z več sto poštnimi predalniki, kjer številna podjetja registrirajo formalni naslov brez lastne fizične pisarne.
Intervjuji: Aleš Primc, Karin Planinšek, Peter Bolčič in Mojca Škrinjar (2. del)
Aleš Primc, kandidat za ljubljanskega župana, je predstavil svoje prioritete: »Zagotovili bomo zdravstveno oskrbo ljudem brez osebnega zdravnika in otrokom brez pediatra. Občina bo z 20 milijoni evrov podprla vgradnjo dvigal v starejše bloke. Dvigalo ni razkošje. Je standard, kakovost bivanja in enaka možnost, da gre človek iz svojega stanovanja med ljudi. Za ureditev parkirišč in komunalne infrastrukture v stanovanjskih soseskah bomo namenili 60 milijonov evrov. Uvedli bomo 17 milijonov evrov participativnega proračuna na leto, o katerem bodo odločali prebivalci posameznih sosesk. Prometni kolaps bomo rešili s hitro mestno železnico oziroma ljubljanskim metrojem na obstoječih železniških tirih. Tovorni tranzitni promet pa bomo umaknili iz mesta na železniško obvoznico. S spremembo občinskega prostorskega načrta bomo omogočili, da bodo lahko ljudje zdajšnja neuporabna podstrešja preuredili v čudovita mansardna stanovanja. Cevi kanala C0 bomo odstranili z vodovarstvenega območja in s tem trajno zaščitili čisto pitno vodo.«
Volitve v Izraelu so pripeljale do političnega pat položaja
Pretekli teden so v Izraelu potekale parlamentarne volitve. To so bile prve nacionalne volitve po napadih Hamasa 7. oktobra 2023 in vojnah v Gazi, Libanonu in Iranu, ki so sledile, zato so jih nekateri analitiki označili tudi kot neke vrste referendum glede »vojne politike« premierja Netanjahuja. Rezultati volitev so prinesli popoln politični pat položaj brez odločilnega izida. Nobeden od dveh glavnih političnih blokov judovskih strank ni dosegel 61 sedežev, potrebnih za večino v 120-članskem parlamentu (knesetu), za nameček pa so arabske stranke dosegle rekordno število poslanskih mest. Volilna udeležba je dosegla približno 78 odstotkov, kar pomeni najvišjo udeležbo od leta 1999 in občutno večjo od 70,6-odstotne leta 2022. Še posebej visoka je bila udeležba arabskih volivcev, ki se je skoraj izenačila z njihovim demografskim deležem in omogočila rekordni uspeh arabskih list.
Dr. Ignacija Fridl Jarc: »Kultura ne more biti leva ali desna, naša ali vaša«
Aktualna ministrica zagovarja drugačen model podpore plesni umetnosti, kot je Zavod za sodobni ples, katerega ustanovitveni dokumenti niso dovolj jasno določali finančnih in drugih obveznosti ustanoviteljev, pomisleke pa je vzbudila tudi predlagana sistemizacija, saj so bila od 19 delovnih mest le tri namenjena plesalcem, preostala pa organizacijsko-tehničnim nalogam. Dodaten denar je bolj pametno nameniti neposredno plesnemu ustvarjanju in že delujočim nevladnim plesnim organizacijam, ki jih ministrstvo že podpira. Tako se sodobni ples razvija v Ljubljani, Murski Soboti in Celju, izobraževanje – študij plesa – pa poteka tudi na univerzi Alma Mater Europaea. V kontekstu utemeljevanja združevanja institucij za zmanjšanje administrativnih stroškov je ministrica pojasnila, da je slovenska osamosvojitev vrhunec slovenske zgodovine in mora imeti kot taka samostojno muzejsko obravnavo – v Muzeju slovenske osamosvojitve.
V novi Demokraciji vabljeni k branju: objavljamo kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih objavili: Metod Berlec, Nina Žoher, Tanja Brkić, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Miro Petek, Branko Koderman in Igor Omerza. Tribune so prispevali Stane Granda, Andrej Vastl in Anton Olaj.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
