Piše: Bogdan Sajovic
Včeraj je bil v ZDA volilni dan. Šlo je za tako imenovane vmesne volitve, se pravi volitve v sredi predsedniškega mandata. Na zveznem nivoju so ameriški volivci volili tretjino stočlanskega zveznega senata in vseh 435 članov zveznega predstavniškega doma.
Volili so tudi 36 guvernerjev ameriških zveznih držav in v mnogih državah tudi senatorje in poslance lokalnih zakonodajnih teles, župane, šerife in druge lokalne funkcionarje. Čeprav preštevanje glasovnic na mnogih voliščih še ni končano, lahko rečemo, da so republikanci doživeli hud poraz.
Hud poraz na celi črti
V zveznem senatu so izgubili sedem sedežev, tako, da bo od januarja dalje večina v rokah demokratov, ki bodo imeli 54 senatorjev plus dva neodvisna, ki glasujeta v bloku demokratov. Republikanci bodo imeli 44 senatorjev.
V zveznem predstavniškem domu štetje glasov še vedno n zaključeno. Po že potrjenih rezultatih imajo demokrati 228 sedežev, za sedaj so jih pridobili že 25 in imajo tako že zagotovljeno večino v 435 članskem predstavniškem domu. Republikanci imajo za sedaj potrjenih zgolj 139 sedežev. Štetje za preostalih 68 mandatov še poteka, pri mnogih so razlike tesne in pričakovati je, da bodo poraženi zahtevali ponovno štetje glasov, oziroma, v nekaterih zveznih državah zakonodaja v primeru tesnega izida nalaga ponovno štetje.
Črn volilni dan za republikance je bil tudi na lokalni ravni. Izgubili so pet guvernerjev zveznih držav, v dveh, kjer štetje še ni zaključeno pa se zmaga tudi nagiba k demokratom. Pri tem velja omeniti, da so bili republikanci poraženi ne le v pretežno konservativnih državah, kot sta Iowa in Ohio, pač pa tudi v svojih tradicionalnih trdnjavah, kot so Aljaska, Georgia, Kansas in celo Teksas! V Teksasu so izgubili celo vse tekme za visoke lokalne funkcionarje- glavnega tožilca, zakladnika…, izgubili so večino v lokalnem zakonodajnem telesu in večino na lokalnem vrhovnem sodišču.
Poraz stranke, ki ima predsednika na vmesnih volitvah je sicer prej pravilo kot izjema. Vmesne volitve imajo praviloma nekolik nižjo udeležbo kot predsedniške. Vmesne volitve so priložnost, kjer si poraženci predsedniških volitev, pa tudi razočaranci nad predsednikom, ki so ga izvolili, dajo duška in kaznujejo predsednikovo stranko. Vendar so nekaj korekcijske izgube, nekaj popolnoma drugega pa je popoln poraz na vseh ravneh.
Poraz republikancev na letošnjih vmesnih volitvah je bilo sicer pričakovati. Ankete so ga predvidevale, celo konservativno usmerjene kot na primer RCP in anketni center televizijske hiše Fox News sta predvidevala kar 8 odstotni premik volilnega telesa v smer demokratske stranke, kar je napovedovalo močan poraz republikancev.
Vzrok poraza so razočarani Trumpovi volivci
Po šokantnem porazu, ko še niti vsi glasov niso prešteti, je težko narediti kakšno natančnejšo analizo volilnih rezultatov. To republikanske stratege še čaka v prihodnjih tednih.
Mnogi šokirani republikanci na prvo žogo krivijo volilne goljufije in vpliv množičnih migracij, tako zunanjih kot tudi notranjih. Pod slednjimi menijo, da so konservativne države s svojo uspešno fiskalno politiko sprožile notranje delavne migracije iz gospodarsko stagnirajočih liberalnih držav in ti notranji migranti so okrepili demokratsko volilno bazo v okolju, kamor so se priselili. Ti očitki deloma držijo, vendar njihov vpliv na volitve ni niti približno tako odločilen, da bi pripeljal do tako hudega poraza.
Ključ poraza je v tem, da je predsedniki Trump opustil svojo agendo, ki ga je pripeljala v Belo hišo. Na kar sem tudi opozoril v članku v Demokraciji prejšnji mesec. Trumpova agenda je bila »America First« (Najprej Amerika). Trump pa se je v zadnjih dveh letih zapletal se je v carinske in gospodarske vojne in prepire ne le s tradicionalnimi nasprotniki, kot je Kitajska, pač pa tudi s zavezniki kot so evropske države in Kanada. Na koncu se je vpletel še v vojno na Bližnjem vzhodu.
Povprečnega ameriškega volivca na splošno in Trumpovo volilno bazo še posebej, zadeve, ki se dogajajo v tujini, ne brigajo. Zanima jih cena hrane in goriva, obrestne mere, zanimajo jih delavna mesta in notranja varnost. In vse to v zadnjem času hudo šepa. Roko na srce, stanje je bilo že precej slabše, a povprečnega volivca (in to povsod po svetu ne le v ZDA) ne briga, kakšno je bilo stanje pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, zanima ga, kakšno je stanje zdaj, v tem trenutku. In ker Trump ni prinesel obljubljenega in v očeh svoje volilne baze »izdal svoje volivce« in program, ki ga je obljubil, so ga sklenili kaznovati. Nekateri so glasovali z opozicijo, mnogi pa preprosto niso prišli na volišča. In to je bil tisti ključni razlog, ki je pripeljal do poloma.
Dear Mr. @POTUS
The battle of 2026 may have ended in “bloodshed” but the war for the soul of America continues. You sir, still have the responsibility to ensure the preservation and protection of our constitution. Below are some ideas as you awaken and examine the aftermath of… pic.twitter.com/oGzr6L4qH1
— General Mike Flynn (@GenFlynn) November 4, 2026
Republikance čaka trnova pot
Ali to pomeni konec Amerike kot jo poznamo? Vsekakor ne. Ali to meni konec republikanske stranke? Tudi ne. Volilne polome primerljivih razsežnosti sta obe stranki oživljali že v preteklosti, v sedemdesetih republikanci, v osemdesetih demokrati, v devetdesetih spet republikanci. Leta 2006 republikanci in 2010 demokrati. V času ko je demokrate vodil Barack Obama so demokrati skupno izgubili okoli 1000 sedežev v zveznem Kongresu in lokalnih zakonodajnih telesih, guvernerjev in ostalih visokih funkcionarjev v zveznih državah in na koncu še Belo hišo in večino na Vrhovnem sodišču. In očitno so uspeli priplezati nazaj na vrh.
Republikanci in še zlasti predsednik Trump in njegova ekipa bodo morali sedaj opraviti temeljito analizo stanja, izvesti, dokler imajo še večino v obeh domovih zveznega kongresa (se pravi do januarja) morebitne kadrovske rošade, prešteti izgube, strniti vrste in se pripraviti na predsedniške volitve 2028. Čase imajo zadosti, ker pa bo imela nasprotna stranka krepko večino v obeh domovih zveznega Kongresa, republikansko stranko čaka trnova pot do okrevanja po včerajšnjem porazu.
